Mir je vrednota – jo dovolim drugemu?

Oddaje | 06.01.2015, 10:28 Nataša Ličen

Novo leto se začne z obeleževanjem svetovnega dneva miru. Mir je vrednota, ki ne sme biti le na papirju, zavita v lepe besede, ampak jo je treba živeti. V želji spodbuditi zavedanje o pomembnosti delovanja za mir slehernega med nami, smo k pogovoru v prvi letošnji oddaji Naš gost, povabili dobitnico mednarodne nagrade Učitelj za mir Jožico Gramc Piko. Že od rosno mladih let je aktivno vključena v številne dejavnosti, s katerimi želi razširjati zaupanje in spoštovanje, ki sta ključni vrednoti v odnosih. Za svoje delo je pred nedavnim prejela priznanje v mednarodno zastopani delegaciji na Siciliji. Je ženska, s katero je pogovor ujet v eno uro le uvod. Je ženska, katere življenje je neomahljiva pot vztrajnosti. In cena, ki jo plačuje, je včasih posuta z grenkimi razočaranji, a njej to ne jemlje poguma. Ko bi bilo več takšnih.

Zakaj prav jaz?

Jožica Pika Gramc, rojena na Borštu pri Brežicah, je svetovalka za družboslovje na Zavodu za šolstvo v Ljubljani, 5. oktobra pa je v kraju Alcamo na Siciliji prejela priznanje »Un educatore per la pace«. Med kandidati so bili poleg Slovenije še Italija, Libija, Egipt, Ciper, Francija, Grčija in Malta. Slovenijo je ponesla med zmagovalce in požela neverjetno priljubljenost in velik uspeh. O nagradi je v sobotnem pogovoru, go. Pika povedala: »Zelo sem ponosna na to nagrado, zame ima simbolni pomen, povezana je z veliko zgodbami, v katere so vpeti številni prijetni občutki in doživetja. Predvsem pa sem hvaležna kolegom iz Kopra, ki so me predlagali za to nagrado. V meni se je najprej sprožilo vznemirjenje in potem strah. Spraševala sem se, zakaj prav jaz. Tudi to je bilo učenje, ko sem spoznavala, kaj se dogaja z menoj. Povezano je z vsem tistim, kar sami raziskujemo ob vsem, kar počnemo, ko potujemo k vrednotam, k sebi in drugim. Ob tem predlogu sem se v trenutku svojega življenju zelo ustavila in bila presenečena, kaj se mi je ob tem razkrilo. Ob letih mojega spodbujanja drugih, naj praznujejo, naj se veselijo svojih dosežkov in podobno, sem ugotovila, da se moram tudi sama včasih res ustaviti, premisliti in osmisliti svoje delo na novo. Verjela sem, da bo podelitev nagrade na Siciliji zanimiva izkušnja, ob kateri se bom srečala z ljudmi različnih narodov, ki si prizadevajo za podobno. Ti ljudje so izžarevali posebno energijo in ljubezen. Osebni zgled je tisti, ki nagovarja, to kar izžarevamo in kako delujemo in vse to se je ob ljudeh, ki podobno mislijo, podvojilo na Siciliji.«

Želimo si miru, hrepenimo po dobrem, po vsem tem, kar povezuje, a za to naredimo bore malo

Jožica Gramc Pika: »Treba je vztrajati, pomemben je vsak korak, ki ga naredimo v to smer. Delo za mir je nekaj, kar se težko izmeri. Osnova za dobro je spodbudno okolje, v šoli, v družini, v družbi, povsod. To je gibalo, ki ga ne moreš predpisati, to je treba živeti. Mladi so za to zelo dovzetni in velikokrat rečejo, zakaj nas ne razumejo, zakaj nas ne slišijo? In, ker ne dobijo pravega odziva, obmolknejo. Torej, kaj narediti, da bi mladi in tudi odrasli prišli do miru v sebi? Tega ne prodajajo v trgovinah. To je treba odkrivati, zaživeti, kajti to je zelo pomemben temelj in smernica, je gibalo povezano s številnimi vrednotami, s spoštovanjem, zaupanjem in ko z mladimi skupaj raziskujemo, kako do tega, česa na tem svetu ni na prodaj, so zelo hvaležni za spoznanja o novih perspektivah. Marsikaj se ob tem premakne.«

Koliko je resničnega miru med nami?

Go. Pika: »Čas, ki ga živimo ni bistveno drugačen, res je, da so spremembe, a mnogokrat je to le izgovor, da so težki časi in so vrednote v krizi. Pa je to res? Vrednote so vrednote, so, tudi če jih ne vidimo in jih ne živimo. One so in čakajo. In če je kdaj pomembna vzgoja, je to v tem času, ki ga živimo. Potrošništvo je namreč naredilo svoje. Marsikje za seboj pušča opustošenje. Vzgoja je zato zelo pomembna za blaginjo vseh nas. Kaj je pravzaprav vzgoja? Vzgoja je rast, pomeni, da gojimo, vodimo, da dajemo oporo in da se zmoremo čuditi. Ko smo odrasli odprti, prilagodljivi in dovzetni, mladi to takoj začutijo. So zelo pozorni opazovalci, in so zelo hvaležni, ko ugotovijo, da smo v stiku z njimi. Da jih vidimo in slišimo. Ko mi njihova sporočila prevajamo v odrasli jezik, se zgodi tista čarovnija, ko znanje postaja vrednota. Mladi nam velikokrat sporočajo, da se pri njih išče neznanje, da se zavrača drugačnost in je nezaželjeno postavljati vprašanja. Vse to pa so prav tisti pomembni elementi, ki sprožajo kakovostno učenje. Zato je predpogoj za to ravno spodbudno učno okolje, v katerem šele lahko pride do pravega znanja. Ni zadosti, če je nekaj lepo napisano, treba je to živeti. In vsak učitelj je, ne glede na predmet, vzgojitelj. Pomembno je, da se tega zavedamo vsi, ki delujemo v šolskem prostoru. Poleg vsebin in predmetov gre za mnogo več, gre za odnose, ves čas gre za vrednote. Zato je pomembno prav vse, kar se vsak dan zgodi v šoli.«