VIDEO: Papežev nagovor veleposlanikom, akreditiranim pri Svetem sedežu

Cerkev po svetu | 12.01.2015, 12:49 Marta Jerebič

Papež Frančišek nocoj že drugič v svojem pontifikatu odhaja na azijsko celino. Pred tem pa je imel dopoldne še enega pomembnejših nagovorov leta. V Vatikanu so se namreč zbrali veleposlaniki, akreditirani pri Svetem sedežu.

Papež je v več kot polurnem govoru spregovoril o kulturi odmetavanja, obsodil je terorizem v imenu Boga, kjer je pozornost namenil Bližnjemu vzhodu in konfliktom v Afriških državah. Spomnil je tudi na konflikt v Ukrajini ter spregovoril o beguncih, migrantih, sodobnih sužnjih, posilstvih v vojnah, eboli, mladih, ostarelih, delu in družini. Na koncu je naštel še nekaj sadov miru, ki jim je bil priča v lanskem letu.

Papež Frančišek je številne konflikte po svetu označil za pravo svetovno vojno, ki se dogaja po koščkih. Takoj za konfliktom v Ukrajini je pozornost namenil Bližnjemu vzhodu. Za Izrael in Palestino je podprl rešitev dveh držav. V zvezi s Sirijo in Irakom pa je pozval k skupnemu odgovoru, ki bo v okviru mednarodnega prava, ustavil širjenje nasilja. "Pozivam mednarodno skupnost kot tudi posamezne vpletene države, da sprejmejo konkretne pobude za mir in za obrambo tistih, ki trpijo posledice vojne in preganjanj ter so prisiljeni zapustiti svoje domove in domovino."

Bližnji vzhod brez kristjanov bi bil po papeževih besedah iznakažen in pohabljen. Verske in druge voditelje je povabil k obsodbi terorizma v imenu Boga. "Upam, da bodo verski in politični voditelji ter intelektualci, zlasti pa muslimani, obsodili kakršnokoli fundamentalistično in ekstremistično razlago religije, ki opravičuje takšna dejanja nasilja."

A podobne oblike brutalnosti ne manjkajo tudi v drugih predelih sveta. Med afriškimi državami je omenil Nigerijo, Libijo, Srednjeafriško republiko, Južni Sudan, Afriški rog in Demokratično republiko Kongo, kje na tisoče ljudi beži pred nasiljem.

Tako kot v terorizmu in vojnah ter drugem nasilju prepoznavamo kulturo odmetavanja človeške osebe, pa se nekaj podobnega dogaja tudi z bolniki. Gobavi bolniki našega časa so žrtve ebole. »Danes bi rad javno pohvalil in se zahvalil zdravstvenim delavcem, ki skupaj s cerkvenimi predstavniki in prostovoljci nudijo vsakršno pomoč bolnikom in njihovim bližnjim, predvsem otrokom, ki so ostali sirote.«

Papež je nato pozornost namenil beguncem in migrantom. Spomnil je na Sredozemsko morje in obe Ameriki, kjer posebno skrb in zaščito potrebujejo otroci. Pozval je k primerni zakonodaji ter poudaril, da je treba odpraviti vzroke, da ljudje zapuščajo svojo domovino. Frančišek je spregovoril tudi o skritih izgnancih, ki živijo v naših hišah: starejših, bolnikih in mladih, ki ostajajo brez dela. Družina pa je danes po njegovih besedah predmet odmetavanja zaradi individualistične kulture, ki spodbuja upadanje rojstev in zakonodajo, ki privilegira druge oblike sobivanja.

A da papež ne bi ostal samo pesimistične, je naštel tudi nekaj sadov miru, med drugim je omenil odločitev ZDA in Kube, da znova vzpostavita normalne odnose, in načrt ZDA, da zapre zapor Guantanamo na Kubi. Spodbudil pa je k miru v Kolumbiji in Venezueli ter k napredku pogajanj med Iranom in šesterico držav o spornem jedrskem programu.