Molitev, delo in pogovor

Slovenija | 04.12.2014, 18:00 Nataša Ličen

Naslov zaobjema tri veje osnovne usmeritve skupnosti Tau, kamor se zatekajo mladi po življenjskih padcih, ki so najpogosteje posledica zlorabe alkohola in ostalih drog. Pogoste so tudi psihične težave, ko se oseba težko sooča z razmerami, v katerih se je znašla. Skupnost je pravo mesto, v katerem se takšna oseba lahko znova najde in se vrne nazaj na bolj moralno pot. V Dijaški oddaji smo se pogovarjali z Matjažem iz skupnosti, ki deluje v Starem trgu ob Kolpi.

Matjaž: »Ko sem vstopil v skupnost, v mojem življenju ni bilo prav veliko morale, bilo pa je veliko pozabljenega in zavrženega. Prav molitev mi je veliko pomagala. Se pa spomnim, ko sem stopil pred Gospoda, pod križ, sem gledal vanj in pri tem nisem čutil ničesar. Bila je le velika črnina in luknja. Po štirih mesecih v skupnosti sem šele začutil spremembo. V srcu so se nakopičile vse stiske, laži, v meni je vse to eksplodiralo in stekel sem po stopnicah, padel pod križ in se šele takrat zavedal, pred kom jočem. Saj nisem vedel kam. In šele takrat sem odprl svoje srce in spoznal, na kakšno pot me vabi Gospod. To svoje občutje, ki sem ga doživel takrat, poskušam tudi zdaj predstaviti fantinom, ki prihajajo, in jim skušam povedati, da brez tega, brez pristnega stika z Gospodom v veri ne gre.«

Matjaž: »Verjetno ne bi našel poti do Gospoda, če se mi v življenju ne bi zgodilo, kar se mi je. Od 12 leta sem bil na drogah in alkoholu. Zgodilo se mi je veliko stvari, niso bile samo grde, bilo je tudi veliko lepega. Moje življenje je bilo zelo pestro. Doživel sem toliko padcev in se z njimi, kljub temu da so bili globoki in grdi, tudi krepil in vem, da me je prav ta težak križ, ki sem si ga sam nakopal, pripeljal nazaj pred Boga. Za tem stojim. Današnji svet nam ponuja ogromno stvari, niso samo droge, so tudi mediji s svojimi manipulacijami, toliko reči, ki za normalno življenje niso potrebne in nas obremenjujejo. Ljudje jih sprejmemo in se s tem avtomatično tudi oddaljujemo od Boga. Probleme in težave s tem odrivamo, padamo vse globlje in potem ni več daleč pot v zasvojenost ali odvisnost.«

»Ne morem popraviti napak iz preteklosti, lahko pa danes pokažem svojo ljubezen.«

Matjaž, danes pomemben spremljevalec še ostalim, ki so našli zavetje in prišli po novo priložnost v skupnost v Starem trgu ob Kolpi, je spregovoril tudi o svojih hrepenenjih. Kaj si želi? Ima cilj. Ima tudi družino. Toda spoznal je, da globoko v njem tiči strah. Boji se, da bi še kdaj dodatno grenil življenje drugim, zato si želi ostati v skupnosti in pomagati po svojih najboljših močeh. V sebi je dovolj močan, toda ne ve, kaj se lahko zgodi, če bi skupnost zapustil. Po vseh letih, ki so za njim, je srečen, da ima stike s svojo sestro in bratom. To mu veliko pomeni. Ne more popraviti, kar je pokvaril nekoč, lahko pa zdaj pokaže ljubezen in gre naprej. To mu zapolnjuje življenje. Morda se komu zdi to zelo malo, a zanj je veliko, je nekaj, kar trenutno daje smisel njegovemu življenju.

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora z njim v prvi letošnji adventni Dijaški oddaji.