Jaklič verjame v „padec“ primera Patria
Slovenija
Gost oddaje Spoznanje več, predsodek manj je bil tokrat predavatelj na Harvardu ddr. Klemen Jaklič. Na vprašanje, kaj bi moralo voditi ustavne sodnike pri odločitvi o odvzemu poslanskega mandata Janezu Janši je dejal, da najmanj dvoje. Prva potencialna kršitev pri odvzemu se je zgodila s tem, ker državni zbor o odločitvi „sploh ni glasoval na plenarni seji, torej ni bilo nekega akta s katerim bi bil mandat odvzet“. Pri drugi pa razlaga, da ni bilo zakonske podlage. „Člen o katerem se je veliko govorilo v zakonu o poslancih je mogoče razlagati na več načinov in tisti najbolj prepričljiv je, da sploh ne dovoljuje odvzema mandata poslancu, ki je bil sojen še pred volitvami.“
Po besedah Jakliča nedavna odločitev vrhovnih sodnikov, ki so zavrnili varstvo zakonitosti v primeru Patria, kaže na to, da vrhovno sodišče ni naredilo nič novega kot že obe stopnji pred njim ter da ni sledilo odločbi ustavnega sodišča. „Duh tiste odločbe je bil takšen, da naj se postavi na prvo mesto človekove pravice, kar pomeni, da naj se izvede temeljita analiza vsake od teh človekovih pravic in naj se izvede ustrezne ustavno sodne teste. Nič od tega ni v tej sodbi.“
Jaklič je poudaril, da je bila ena temeljnih kršitev na vrhovnem sodišču tudi ta je pri odločitvi o varstvu zakonitosti odločal predsednik Branko Masleša. „Do tega ne bi smelo nikoli priti,“ je dejal. „Vsak državljan pred sodišči ima pravico, da o njegovem primeru odloča sodnik, ki ni v naprej znan. Tukaj je prišlo do kršitve tega. Obstaja praksa na vrhovnem sodišču, ki jo je v tem primeru predsednik vrhovnega sodišča povsem obrnil na glavo.“
Na vprašanje, na kateri stopnji naj bi se primer Patria ustavil je Jaklič dejal, da tega ni mogoče predvideti, a dodal: „Osebno se mi celo zdi, da bo padel že prej na ustavnem sodišču. Težko si predstavljam težave slovenskega pravosodja, tudi ustavnih sodnikov v primeru, da bi se kasneje izkazalo, da bi Strasbourg presodil, da je šlo za nepošteno sojenje. Za to obstaja velika možnost in to bi bil velik škandal, tudi za sodnike osebno in vse, ki so sodili v tem primeru.“
Dejal je še, da ljudje vidijo na svoji koži, da sodstvo ne deluje. „Ne gre zgolj za sodne zaostanke, kot se je do sedaj veliko govorilo, ampak kot se sedaj vedno bolj kaže gre tudi za to, da ljudje pri odločitvah v sodstvu pogrešajo pravico in pravičnost. Če sodišče ne ve stranki prepričljivo razložiti, zakaj ni uspela, bo vedno problem.“
