O svobodi govora in sodnih pregonih novinarjev tudi na 12. Pučnikovem večeru

Politika | 21.11.2014, 12:18 Petra Stopar

Na že 12. Pučnikovem večeru, ki sta ga pripravila Inštitut Jožeta Pučnika in bruseljski Center Wilfrieda Martensa za evropske študije so sogovorniki spregovorili o omejeni svobodi govora v Sloveniji in o politični cenzuri v medijih. Svoje kritično mnenje so izrazili publicisti Bernard Brščič, Bernard Nežmah, Maja Sunčič in zgodovinar Vasko Simoniti.

Predsednik sveta Inštituta Brščič je uvodoma dejal, da je v Sloveniji omejevana in omejena svoboda govora in da se dogaja družbena regresija, saj kot pravi, si ni nihče predstavljal da se bo po padcu Berlinskega zidu po 25 letih obnavljalo 133. člen Kazenskega zakonika. »Ta sicer nima pojavne oblike 133. člena, a vendar globoka država z zlorabo pravosodja, bodisi s pregonom po uradni dolžnosti, kot je primer dr. Simonitija s strani ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča, civilne tožbe nekdanje ministrice Katarine Kresal ali pa nekdanjega zunanjega ministra Dimitrija Rupla proti Bernardu Nežmahu. Vse to so perfidni načini, kako želijo določene strukture omejiti javni diskurz,« je prepričan publicist.

Tudi Sunčičeva je iz govorila iz svojih novinarskih izkušenj in dejala, da je svoboda govora v Sloveniji preganjana. O zahtevi po politični korektnosti pa je ugotovila, »da se zahteva samo, ko se kritizira neka nomenklatura, neka levica, fini gospodje in gospe, če pa je neka ostra kritika, ki bi mogoče mejila celo na sovražni govor in pozive k umoru, pa se to opraviči kot svobodo govora«. Povedala je še, da je Milan Kučan v slovenskih dominantnih medijih nedotakljiva oseba.

Po Nežmahovem mnenju danes v družbi obstaja princip brezpravja, ki se kaže v tem, da so zakoni upoštevani le v primeru, ko je objekt pregona določena politična stran. Ko gre za pisanje o teh politikih pa Nežmah opaža: »Če imamo opravka z Janezom Janšo, vidimo, da zaradi tega ni nihče obsojen, da je to zelo dober znak, in da lahko prosto piše. Če imamo na drugi strani pripadnike post-partijske koalicije ali kakorkoli že temu rečemo, vidimo, da se stvar zaplete. In to je ta hip najnevarnejše sporočilo.«

Simoniti je kot enega od problemov sodobne slovenske družbe izpostavil to, da ljudje ne razumejo, kaj sta demokracija in oblast. O sodnem preganjanju novinarjev zaradi t.i. verbalnih deliktov pa je povedal, da so te sodbe že vnaprej sistematično dogovorjene. »Oni se igrajo z nami in če pogledate časovnico, kako to peljejo, recimo mene, Turka, Janšo – mi smo kot baročni okrasek okrog Janše – Sunčičevo, tiste novinarje. In to je kakih sedem, osem procesov zaradi verbalnih deliktov, poleg ostalih procesov, ki se vlečejo še od takrat, ko so bili nekateri ministri, za nič,« je še dejal Simoniti, sicer nekdanji minister za kulturo.