Mlada družina | (foto: Rok Mihevc)
Pogovor o: sinoda velik korak na poti zdravljenja ran sodobne družine
Slovenija Marjana Debevec
Včerajšnjo oddajo Pogovor o smo namenili izredni sinodi o družini, ki je v medijih vzbudila veliko pozornosti. Pričakovanja javnosti do vprašanja družine so bila namreč zelo velika. Izredna sinoda pa je bila le eden od korakov na poti do redne sinode, ki bo prihodnje leto v Vatikanu. Zdaj ima Cerkev torej še eno leto časa, da o vprašanjih, ki so jih škofje odprli, razpravlja in išče rešitve za naprej. Gre predvsem za vprašanja pristopov do družin, ki se znajdejo težkih okoliščinah.
Sociolog dr. Igor Bahovec je povedal, da je sinoda pristopila k vprašanju družine in evangelizacije na takšen način, da je dejansko iskala bistveno. „Ni podlegla niti skušnjavi zelo konzervativnega, zazrtega odnosa v neke strukture, niti ni podlegla drugi skušnjavi preveč odprtega, nereflektiranega soočenja, ampak je res odprla soočenje na način, kolikor škofje v tem trenutku zmorejo.“
Tudi po mnenju urednika Naše družine Karla Smodiša je bila sinoda nekaj izrednega, saj so tudi ne sodelujoči postavljali izhodišča. „Dotaknili so se vseh tem, tudi tistih, ki se zdi, da so na obrobju dogajanja Cerkve; se pravi ločeni, ponovno poročeni, razporočeni, verniki, ki živijo v izven zakonskih skupnostih, ali homoseksualno spolno orientirani verniki. Prav premislek o tem temah pa zahteva še posebej veliko molitve.“
Prvič se je zgodilo, da je Cerkev najprej pripravila raziskavo, na podlagi ankete, ki so jo posredovali krajevnim Cerkvam in je na tem temelju potem začela razpravo. „Izredna novost je to, da je papež želel, da se najprej lokalne Cerkve srečajo z življenjem, z najrazličnejšimi družinskimi okolji, s tistimi, ki so uspevajoči, kot tudi s tistimi, ki so v hudih stiskah“, je povedal dr. Bahovec, ki je tudi mnenja, da anketni vprašalnik ni zbir podatkov, katerega rezultati naj bi določali nauk; niti ni bil gola sociološka raziskava, ampak je bil vpet v ta širši duhovni proces. „To, kar vidi jasno je, da Cerkev potrebuje dve stvari: zdravljenje ran in sposobnost ogrevanja src. Torej po eni strani pogum, po drugi pa zdravljenje in ta sinoda ima veliko tega v svoji dinamiki.“
Škofje se tudi niso bali spregovoriti o odprtih vprašanjih in ranah sodobne družbe. Eno od pomembnih vprašanj je bilo, kako pristopiti do parov, ki so po cerkveni poroki znova samo civilno poročeni in zato ne morejo prejemati zakramentov. V oddaji smo slišali pričevanje dveh zakoncev, ki sta v teh težkih okoliščinah in iskanju duhovne rasti veliko oporo našla v župnijskem občestvu in duhovnem obhajanju z Božjo besedo. Karlo Smodiš pa je poudaril tudi pomen spremstva takšnih parov s strani duhovnikov. „Žal pa so ti prav na področju zakonske in družinske pastorale premalo kompetentni. Vaj tako so rekli sami v raziskavah, ki so bile narejene. Kaj storiti? Predvsem povabiti, ponuditi prostor in navzočnost. To s strani duhovnikov in laikov. Ali iti na obisk, se odpreti, poslušati. Kako je bilo zanimivo videti papeža Frančiška, kako je poslušal na izredni sinodi.“
Čeprav je papež dva tedna le pozorno poslušal mnenja udeležencev sinode, pa je bil v sklepnem nagovoru zelo oster, ko je okaral, tako tiste, ki se držijo črke zakona in niso pripravljeni izstopiti iz svojih varnih okvirjev, kot tudi tiste, ki bi Cerkev radi prilagodili svetu. Predlagal je namreč tretjo pot, ki pomeni odpreti se in iti na obrobja, k ranjenim in trpečim. Škofje so tudi poudarili, da bi morali spremeniti jezik in način govora pri oznanjevanju nauka Cerkve, velik poudarek pa sinoda je dala tudi družinam, ki so prve nosilke evangelizacije. O vsem tem in mnogih vprašanjih smo spregovorili v oddaji Pogovor o.
