Center inovativnih resitev
Kjer se kultura stika z okoljem
Slovenija | 22.10.2014, 09:09 Nataša Ličen
Ko imate uro časa, bi sedli za mizo pred jedi tradicionalnih okusov, v prostor, kjer so razstavljena umetniška dela in v kotu katerega se obenem ustvarja rokodelske izdelke? V sosednji hiši pa lahko, za poobedek dobremu, dodate še ogled najnovejših oblikovalskih rešitev. Vse to v Ljubljani, za Bežigradom, na Dunajski 125 in 123.
Prostor povezovanja na D125 – paleta okusov in del z okusom
Direktorica Vivo cateringa Jerneja Kamnikar: »Naša velika želja je povezati vse, kar je vezano na tradicijo, v to sodita tudi kulinarika in umetnost. Odvija se mesec ljubljanskih jedi, ki ga povezujemo z umetnostjo, imamo delavnice starih obrti in srečanja z rokodelci. Obenem pa nas v sosednji stavbi spremlja tudi mesec oblikovanja. Želimo si, da bi bil to center pestrega dogajanja, pri tem nas podpirajo tudi domačini, ki so pogrešali tovrstni prostor, v katerem bi se lahko ob zanimivem dogajanju srečevali. Kaže, da smo zastavili dobro, izkazuje se, da je med ljudmi velika želja po druženju, po kulturnem in povezovalnem centru. Že dlje časa razmišljamo, kako biti pri Vivo catering družbeno koristno podjetje, prenesti znanje od starejših na mlajše. Most med starejšimi in mlajšimi generacijami je bil naš cilj. Naše osnovno poslanstvo strežbe je pri tem zelo dobrodošlo, želimo biti prijazni, imeti dobre programe tako za poslovni svet kot za prebivalce tega okolja, ki bodo tudi vsebinsko in tržno zanimivi. Že prostor, v katerem domujemo je povezan z dediščino, saj je delo arhitekta Salvina Severja, torej pomembna stavbna dediščina, prav tako tiskarna, ki je izza našega objekta. Želimo si, da bi bil ta predel prepoznano in poznano središče kulture in oblikovanja, novega designa, kulinarike in rokodelcev, kjer naj bi se kultura stikala z zunanjim svetom in kulinarika pri tem ne bi imela samo vlogo prehranjevanja, ampak bi imela dodano vrednost. Zato potrebujemo tudi partnerje iz mesta, in širše, tudi iz zunaj naših meja. Lahko bi zgradili mednarodno središče, ki ga ima večina evropskih mest. Ljubljana še ne. To je naš cilj in želja.«
V sklopu ponudbe prenovljenih prostorov nekdanjega Merkurja je tudi ustvarjalni kotiček EtnoArta, katerega ustanoviteljici sta mladi dekleti Meta in Urša. Meta Pezdir: »Vse se je začelo že v mojem otroštvu, ker tudi moja mama ves čas ustvarja, tudi zaradi svojega vzgojiteljskega poklica. Čez leta sva s prijateljico začeli delati najprej na povsem drugem projektu, povezanem z okoljem, po pol leta pa sva se vrnili na rokodelsko področje. Ugotovili sva, da je v Sloveniji veliko, predvsem starejših, ljudi, ki ustvarjajo in naredijo res veliko izdelkov, ki pa jih žal ne znajo prodati. Mladi bolj poznamo internet in zato sva prišli na idejo, da bi jim te izdelke pomagali prodati. Zato sva ustanovili spletno trgovino, katere primarni cilj je prodati izdelke, obenem pa pripravljava delavnice in razstave, namen katerih pa je povezati starejše z mlajšimi. Omogočimo tudi, da se obiskovalci povezujejo z rokodelci, se od njih česa naučijo in tako se dediščina tudi prenaša naprej. Zdi se mi, da dediščina z leti izginja, mladi v šoli ne dobijo več toliko znanja, kot so ga nekdaj. Počasi, res počasi se ponekod vrača, recimo z učenjem klekljanja in podobno. Vendar potrebuje družba spodbudo. Na tem želimo delati mi. Iz dneva v dan opažamo več zanimanja za razstavo in izdelke, ki jih tu lahko vidijo in ob tem tudi vzbudimo željo pri obiskovalcih, da bi znali kaj izdelati tudi sami. V naslednjih dneh se bomo učili kvačkanja in izdelovanja iz lesa. Bodimo ustvarjalni, rišimo, pišimo, morda bomo ugotovili, da nam gre kaj prav dobro od rok, bodimo v stiku z ustvarjalnostjo. Več informacij dobite na www.etnoart.si.«
V sklopu dogajanja na D125 je tudi ponudba kosil z etnoart rokodelci. V tem tednu so k predstavitvi svojega znanja in mojstrstva povabili Darinko, ki je prisotne učila kvačkanja, pletenja so se učili z Magdo, s Stanetom pa izdelovanja iz lesa. V ponedeljek, 20. oktobra, je bila v gosteh pisateljica in pesnica za otroke, ki tudi ustvarja v različnih ročnih delih, Antonija Jereb, ki je navdušeno pripovedovala: »Spodbujam poslušalce, vse ljudi, ostanite ves čas povezani z ustvarjalnostjo. Obdržite otroka v sebi in odkrivajte. Ko jaz ustvarjam, zame svet izgine, problemov ni več in ko začnem, ne neham. Rima ne spi. Če se rima zbudi in če je ne zapišeš, je ni. Pišem tudi med sprehodom, s seboj vedno nosim beležko.«
V sosednji stavbi, v nekdanji tiskarni, pa je razstava ob Mesecu oblikovanja. Vhod vanjo je skozi prvo stavbo, o ponudbi katere smo pisali zgoraj. Ob obisku razstave smo se pogovarjali z vodnikom po razstavi, Jurijem Kapunom: »Prikazanih je veliko rešitev in inovacij iz vsega sveta na področju lesarske industrije. Poleg ostalega, bi to najbolj izpostavil, ker je želja spodbuditi lesno industrijo. Les je letos močna tema. Posebej po lanskem žledu, saj imamo v Sloveniji skoraj devet milijonov kubičnih metrov odpadnega lesa. Škoda je tudi, ker pri nas lesna industrija propada, saj imamo toliko kakovostnega materiala. V Sloveniji se oblikovanje morda premalo poudarja. Gledamo bolj na ceno, ne pa na kakovost in uporabnost ter dobre rešitve posameznega izdelka. Vendar pri nas ne zaostajamo, smo v koraku z drugimi. Obisk je dober, imamo veliko skupin, napovedana je tudi skupina iz tujine.«
