Kras je krasen, naš gost: dr. Andrej Mihevc

| 13.09.2014, 11:43 Blaž Lesnik

Doktor geografije, ki je svojo raziskovalno vnemo usmeril kraško površje in podzemlje, Andrej Mihevc je v oddaji Naš gost spregovoril o značilnostih raziskovanja krasa, jamarstvu in o svojih raziskovalnih dosežkih. Med drugim je sredi osemdesetih odkril črno človeško ribico, nedavno pa v jami pri Sežani prazgodovinske stenske risbe.

Dr. Andreja Mihevca je v mladosti bolj zanimala biologija, potem pa se je to zanimanje preneslo najprej na jame, kasneje pa širše na kras Njegovo pozornost je v sedmem razredu pritegnila vrtača v okolici domačega Logatca. "Neko nedeljo pred kosiloma sva z bratom gledala televizijo. Pokojni Pavel Kunaver je imel neko oddajo o Rakovem Škocjanu. Govoril je o vrtači in popoldne sva šla z bratom s kolesi do tiste vrtače...To je bila prva vrtača, ki sem jo dojel kot vrtačo."

Zanimanje za naš kraški svet je že zelo staro, sega v srednji vek, z Valvazorjevimi opisi, poimenovanje krasa je referenčno tudi za druge jezike. Zakaj je kras tako krasen? Kaj pravzaprav krasolovci preučujejo in kako je lahko to koristno tudi za druga področja?

Naš gost dr. Andrej Mihevc je povedal tudi, kje je bolj zanimivo - v jami, na terenu ali v pisarni, laboratoriju, kjer se zbrani podatki analizarijo. Pojasnil je, kaj so brezstrope jame (razlaga katerih je v svetovnem strokovnem merilu zelo velik dosežek), kako je bilo z najdbo neolitske risbe v jami Bestažovca pri Sežani, ki je stara vsaj 7000 let.

V Sloveniji imamo več kot 11.000 jam, od tega je vsaj 6.000 brezen: kako se vodi kataster, kdo raziskuje in kako? Kras hrani tudi zgodovinske spomine in vsa zgodovina človeškega rodu se vrti okrog jam in ostankov, najdenih v jamah. Gost je kot član komisije za reševanje prikritih grobišč spregovoril tudi o temnem polpreteklem obdobju slovenske zgodovine in številnih grobiščih v jamah.