Kako pomemben je energetski resor, ki bi ga prevzela Bratuškova?
Slovenija Petra Stopar
V prihodnjem tednu bo znan razpored zaslišanj kandidatov za evropske komisarje v Evropskem parlamentu. Slovensko kandidatko Alenko Bratušek, ki ji je prihodnji predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker namenil položaj podpredsednice, pristojne za energetsko unijo, bo najverjetneje zaslišal odbor za industrijo, raziskave in energijo. Resor je pomemben še posebej v luči razvoja rusko-ukrajinskega konflikta, ki je sprožil prizadevanja Evropske unije po zmanjšanju odvisnosti od najpomembnejšega energenta - ruskega plina.
Delo evropskih komisarjev še zdaleč ni lahko, kar je večkrat potrdil dozdajšnji komisar iz Slovenije Janez Potočnik. Konec koncev so ti ljudje odgovorni za tekoče delovanje celotne povezave. Zato so neprizanesljiva tudi zaslišanja kandidatov. Ta bodo potekala v zadnjem tednu septembra. Zagovor pred evropskimi poslanci na posameznih odborih, ki zadevajo njihovo področje, traja tri ure in je javen.
„V odborih se poslanci dobro pripravijo na zaslišanja. Zanima jih, kako je usposobljen kandidat ali kandidatka, kaj vse zna, kakšne so njegove izkušnje in ali spoštuje merila za demokracijo, kot so verodostojnost, integriteta, kako je doslej deloval na svojem strokovnem oziroma političnem področju. Nekateri kandidati so se doslej že izkazali za neprimerne,“ je za naš radio povedala nekdanja evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke Romana Jordan, ki je v obeh svojih mandatih delovala kot članica Odbora za industrijo, raziskave in energijo, prav ta naj bi zaslišal Bratuškovo. Pred petimi leti je morala kandidatko zamenjati Bolgarija, pred desetimi leti pa svojo kandidatko in kandidata Latvija in Italija, madžarski kandidat pa je zamenjal resor.
In kakšno je ozadje področja, ki bi ga zastopala morebitna komisarka? Kot je znano, je Evropska unija zelo kritična do ruske drže v zvezi s konfliktom v vzhodni Ukrajini, zaradi česar vsake toliko časa zaostruje sankcije proti Moskvi. Tako so v petek zoper Rusijo začele veljati še večje gospodarske omejitve na finančnem, energetskem in obrambnem področju. Podobno kot projekt bančne unije, bo tudi energetska unija ključno področje energetske in gospodarske prihodnosti povezave. Danes približno polovica plina, porabljenega v uniji, prihaja iz samo treh držav - Rusije, Norveške in Alžirije. Glede na sedanje trende bo odvisnost od uvoza plina v naslednjih 25 letih presegla osemdeset odstotkov. Takšno povečanje uvoza energentov pa bi se izrazilo v dodatnih 700 evrih stroškov na evropskega državljana na leto. Zato je nujno potrebno izboljšanje notranjega energetskega trga v Evropski uniji.
