VIDEO: Škofa Lipovšek in Mrzljak o petem slovensko-hrvaškem romanju
Slovenija
V Ludbregu pri Varaždinu bo jutri potekalo peto slovensko-hrvaško romanje. V svetišču Predragocene Kristusove krvi se bo odvilo pod geslom: Blagoslovljeni kelih je udeležba pri Kristusovi krvi. Somaševanje škofov in duhovnikov bo vodil zagrebški nadškof kardinal Josip Bozanić. Pridigal bo celjski škof Stanislav Lipovšek, zbrane pa bo pozdravil tudi predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Glavan.
Celjski škof Stanislav Lipovšek, ki se zelo veseli srečanja je prepričan, da bo tudi letos to res lepo in spodbudno dogajanje, ki naj bi pripomoglo k medsebojni povezanosti. Upa, da bo srečanje zgled politikom, da nas povezujejo globoke narodne, kulturne predvsem pa verske vezi. "Vedno znova se uresničuje ta lepa povezanost in sodelovanje tako med bratskima narodoma, kakor seveda med vernima narodoma. Temu dogajanju smo dodali še neko višjo obliko leta 2003, ko smo sprejeli, da naj bi v določnem obdobju prišlo do večjih srečanj med dvema narodoma. V preteklosti se je mnogo od tega že dogajalo, saj so Hrvati prihajali v naša svetišča, zlasti na Svete gore ob Sotli, Bistrica ob Sotli ali pa na Ptujsko Goro, Slovenci pa smo tudi pogosto poromali v Marijo Bistrico ali pa na Trsat."
Škof Lipovšek je tudi povedal na čem bo temeljila njegova pridiga pri slovesni sveti maši: "V tej pridigi nameravam poudariti, da so med nami mnoge vezi. Kar pozabljamo, da imamo svetniškega kandidata, ki ga želijo Hrvati postaviti na oltar, to je Vendelin Vošnjak, potem je še ena markantna osebnost. Kdo ve, da se je na hrvaškem začel proces za beatifikacijo Antona Mahniča, za katerega vemo, da smo ga mi večkrat po krivem obsojali. Imamo tudi druga močna znamenja te povezanosti, to so božjepotna svetišča in tudi nihče ne ve, da imamo povezavo s Hrvati preko dominikancev, saj so slovenski dominikanci povezani v hrvaško provinco."
Besedam škofa Stanislava Lipovška, pa tudi besedam zagrebškega nadškofa kardinala Josipa Bozanića boste lahko poslušalci Hrvaškega katoliškega radia (HKR) in Radia Ognjišče prisluhnili v neposrednem prenosu. "Bog daj, da bi to srečanje res pomenilo eno novo spodbudo v teh naših medsebojnih odnosih. To naj odmeva tudi na drugih področjih, zlasti v gospodarstvu in politiki in tudi v vsakdanjih srečanjih, ki se uresničujejo na terenu, zlasti na meji med Slovenijo in Hrvaško," je povedal škof Stanislav Lipovšek.
Ludbreg se nahaja na področju Varaždinske škofije in tako je za srečanje na hrvaški strani zadolžen škof Josip Mrzljak. V pogovoru za Hrvaški katoliški radio (HKR) je spregovoril o smislu srečanja za vernike dveh držav: "Gre za srečanje, ki nam pomaga, da se med seboj bolje povežemo in tudi pokaže na to medsebojno sodelovanje. Posebej takrat, ko se v politiki ali gospodarstvu pokažejo nesporazumi, s tem mi dokažemo, da obstaja druga stran. Stran, ki ljudi lahko poveže in velikokrat tudi pomaga izbrisati tisti negativni naboj, ki bi lahko zajel ljudi, ko gre recimo za vprašanje meja, različnih bank, ... Tukaj se ustvarjajo neke napetosti, a mi želimo s tem srečanjem pokazati, da mi kot verniki, katoličani lahko presežemo te težave in smo lahko skupaj v molitvi pred Gospodom, katerega prosimo, da bi prešli težave, ki lahko posameznike in države razdvajajo."
Škof Mrzljak je v pogovoru za HKR tudi povedal, da je pogosto sodeluje s predstavniki Cerkve na Slovenskem. Izmenjujejo izkušnje o življenju Cerkve in tako drug drugega bogatijo z novimi idejami. "Več kot deset let sem odposlanec Hrvaške škofovske konference, da se udeležujem njihovih zasedanj, običajno v Ljubljani, včasih tudi v Mariboru. Skupaj z njimi preživim dva dni, pogosto se nam pridružijo tudi škofje iz Avstrije in Madžarske. Mi jim predstavimo življenje posameznih Cerkva, Slovenci predstavijo svoje in na ta način izmenjujemo izkušnje. Rojevajo se tudi ideje za delo na pastoralnem področju. Te poskušamo prenesti, kot tudi tiste dobre prakse, ki so uspele pri njih. Tudi sicer se srečujemo na drugih neformalnih dogodkih. Tudi sedaj, ko je potrebno pripraviti romanje, se sestajam s škofom Lipovškom, nedavno na Mariji Bistrici. Razdelila sva naloge med sodelavce, pripraviti je bilo potrebno plakate, prav tako priložnostno knjižico v slovenskem in hrvaškem jeziku, ki bo romarjem pomagala za sodelovanje pri maši. Prav tako je bilo potrebno uskladiti skladbe za mašo, pesmi, ki jih več ali manj poznajo tudi romarji," je dejal škof Mrzljak, ki je opozoril tudi na grozote druge svetovne vojne, ki povezujejo oba naroda: "Nekajkrat na leto grem na pokopališče Tezno pri Mariboru. Tam je največja grobnica hrvaškega naroda po Pliberku. Tam imam vsako leto sveto mašo in srečanje. Pridruži se mi mariborski škof in tudi predstavniki drugih ver, da skupaj molimo za te žrtve. Povezuje nas tudi ta križev pot od Pliberka, ki gre preko Dravograda, Maribora-Tezno, na Macelj. Kamorkoli gremo na tej poti lahko najdemo mesta, kjer so grobovi tistih, ki so umrli v tem križevem potu leta 1945. To je tudi priložnost, da se srečamo s tistimi, ki preiskujejo te zločine. V Sloveniji je teh veliko več kot pri nas. V zadnjem času je to raziskovanje v Sloveniji nekoliko, a vseeno smo poklicani da sodelujemo na tem področju, ko v Sloveniji odkrivajo skrita grobišča," je v pogovoru za HKR še povedal škof Mrzljak, ki se prav tako veseli jutrišnjega romanja.
