Škofje ordinariji ob prazniku Marijinega vnebovzetja o novih začetkih, upanju in miru
Slovenija | 15.08.2014, 14:51
V ospredju današnjega praznika je Marija pa naj bo to pri nas v Sloveniji ali drugo po svetu od Svete dežele, do Južne Koreje, kjer se te dni mudi papež Frančišek. Veliki šmaren, kakor današnji praznik Marijinega vnebovzetja imenujemo v ljudski govorici, velja za največji in najstarejši Marijin praznik. Slovenski škofje so - tako kot škofje drugod po svetu - prazničen svete maše darovali v osrednjih škofijskih Marijinih božjepotnih središčih. Pri vseh mašah smo verniki skupaj s škofi in duhovniki obnovili tudi izročitev slovenskega naroda Božji materi Mariji.
Škof Glavan: Marija nas ne vabi le k občudovanju, ampak nas vabi naj stopamo po njeni poti zaupne in ponižne vere in služenja Bogu in bratom in sestram
V Slovenskem narodnem svetišču Marije Pomagaj na Brezjah je praznično sveto mašo s posvetitvijo Nebeški Materi ob somaševanju duhovnikov daroval predsednik slovenske škofovske konference škof Andrej Glavan. Praznovanje so tokrat povezali s spominom na 1. svetovno vojno in pri maši molili za vse žrtve te vojne, ki je pustošila v naših krajih, zlasti v Posočju. Zato sta se slovesnosti udeležila tudi vojaški vikar msgr. Jože Plut in evangeličanski škof Geza Filo, saj je bilo med žrtvami vojne tudi veliko evangeličanskih vernikov.
Škof Andrej Glavan se je v pridigi najprej ustavil pri Mariji: "Posvetimo najprej nekaj misli današnjemu prazniku. Božja Mati Marija je bila z dušo in telesom vzeta v nebesa! Ta verska resnica nam zagotavlja, da Bog vsem ljudem po zemeljskem bivanju pripravlja še večno življenje in tudi telesno poveličanje v neizmerni sreči pri sebi. Današnji praznik je praznik upanja, je praznik pričakovanja srečne prihodnosti!"
In ob prazniku je škof Glavan še poudaril: "Marija je na zemlji pripravila bivališče Bogu. S tem je zemljo odprla nebesom, postala je božja skrinja, tempelj, v katerem je Bog postal človek in se naselil na tej zemlji. Jezus je nato svoji Materi v nebesih pripravil večno prebivališče. Odšel je k svojemu Očetu, da Mariji in tudi nam pripravi prostor. To je vsebina verske resnice, da je Marija z dušo in telesom vzeta v nebeško slavo. Marija je »Gospodovo prebivališče za vedno«. Zato nas Marija ne vabi le k občudovanju, ampak nas vabi naj stopamo po njeni poti zaupne in ponižne vere in služenja Bogu in bratom in sestram."
Ker so pri maši prosili za mir in spravo v našem narodu, za mir po svetu ter za vse žrtve vojn, se je škof Glavan ustavil tudi pri tej temi in posebno pozornost namenil 1. svetovni vojni, ki se je začela pred 100 leti. Povedal je, kako so se preživeli vojaki deset let po začetku te vojne prvič na veliki šmaren zbrali pri Mariji Pomagaj na Brezjah in se zaobljubili, da se bodo vračali vsako leto. Zatem je škof Andrej Glavan skupaj z zbranimi romarji razmišljal o vojni in miru: "Kakšen paradoks je bila ta vojna. Vojaki na obeh straneh so bili povečini kristjani. Na eni in drugi frontni črti so si v mesecih in letih vojskovanja postavljali v rovih kapelice in oltarje posvečene Materi Božji. Na Mrzlem vrhu nad Tolminom stoji v rovu še danes kapelica madžarskih vojakov. Napis na oltarju se v prevodu glasi: » Devica Marija, mati naša, bodi zaščitnica svojega ljudstva«. Nekaj podobnega so postavili na drugi italijanski strani v Ladrah. Zato je prav, da se ob letošnjem Velikem šmarnu poklonimo njihovemu spominu in molimo za vse žrtve. Tudi papež Frančišek bo 13. septembra obiskal grobišče v Sredipolju, kjer bo daroval sveto mašo in počastil njihov spomin. Dogodki pred 100 leti so za vse spomin in opomin, da je »z vojno vse izgubljeno, z mirom pa vse pridobljeno«. Zaslužni papež Benedikt XVI. poudarja: »Vojna je za vse najslabša rešitev. Nikomur ne prinaša nič dobrega, tudi domnevnemu zmagovalcu ne«."
Pri praznični maši na prostem se je zbralo precej vernikov iz vse Slovenije; tam so bili tudi predstavniki družbenega in kulturnega življenja, predstavniki vojaškega vikariata in Slovenske vojske.
Škof Lipovšek: Praznik Marijinega vnebovzetja na vabi k novemu začetku na vseh področjih
Administrator mariborski nadškofije in celjski škof Stanislav Lipovšek je slovesno sveto mašo daroval v Marijinem svetišču v Petrovčah pri Celju.
Na začetku nagovora se je vprašal: "Kaj je tisto, kar nagiba ljudi, da na ta praznik množično obiskujejo Marijina svetišča? Tu gre za nekaj velikega, skrivnostnega, tu je Marija Vnebovzeta, Jezusova Mati. Ona je bila po končanem teku zemeljskega življenja z dušo in telesom vzeta v nebeško slavo in je kot taka »začetek in podoba poveličane Cerkve, trdno upanje in tolažba potujočemu Božjemu ljudstvu«, kakor njeno vlogo in pomen praznika izraža vera Cerkve v hvalospevu današnjega prazničnega bogoslužja. Marija je upanje in tolažba potujočemu Božjemu ljudstvu, to se pravi nam, ki smo na poti življenja proti nebeški domovini."
V nagovoru je škof še Lipovšek dejal, da nas praznik Marijinega vnebovzetja vabi k novemu začetku na vseh področjih, zlasti v naši hoji za Kristusom in v našem krščanskem življenju. Na novo pot in k novemu začetku nas bo povabilo novo šolsko, veroučno in tudi pastoralno leto, ki se že približuje.
Vse je škof Lipovšek povabil z naslednjimi besedami: "V našo molitev in obnovo posvetitve vključujemo tudi bolne, doma in po bolnišnicah, onemogle in ostarele in vse trpeče brate in sestre. Vam je še posebej namenjeno sporočilo današnjega praznika, saj je Marija v nebeški slavi trdno upanje in tolažba potujočemu Božjemu ljudstvu. V molitvi se nam pridružuje sv. oče, papež Frančišek, ki je, kot veste, na zelo zahtevnem apostolskem potovanju v Južni Koreji, pa je pred odhodom na pot v dramatičnem pozivu prosil nas kristjane in vse ljudi dobre volje, da bi molili za mir v svetu, posebej za preizkušane brate in sestre v Iraku, v Siriji, v Gazi, v Ukrajini in drugod po svetu. To bomo radi storili in posvetilni molitvi dodali še posebno molitev za mir, danes, tu pred milostno podobo Petrovške Matere Božje in potem doma, pred družinskim križem ali Marijino podobo."
Koprski škof Jurij Bizjak je maševal na Sveti Gori pri Gorici. Marijin praznik je povezal z novim začetkom. Kot je dejal, slavimo Devico Marijo Vnebovzeto in se veselimo njenega poveličanja, krepimo svojo vero in se navdihujemo ob njenem zgledu in ob njeni podobi.
"Vsakdo namreč prinese njen lik s seboj na svet, ko se rodi, in vsakdo nosi njeno podobo v sebi, ko potuje po tej zemlji. Njena milina nikomur ni tuja in njena lepota nikomur ni povsem zakrita, temveč jo vsak sluti pred seboj in hrepeni po njeni uresničitvi v samem sebi."
Marijino Vnebovzetje je po škofovih besedah večkrat upodobljeno kot Marijino kronanje, "zato lahko rečemo, da slavje Device Marije Vnebovzete na nek način končuje naše pastoralno leto, kakor slavje Kristusa Kralja končuje naše cerkveno leto. In zato je shod na veliki šmaren primeren tako za pogled na že prehojeno pot kakor tudi za pogled na pot, ki je pred nami, to je za pogled v prihajajoče pastoralno leto, ki ga bomo začeli z mesecem septembrom".
"Tudi v prihodnjem pastoralnem letu, dragi bratje in sestre, bomo iz svojega zaklada vsi prinašali novo in staro, kakor pravi Kristus ob koncu govora na gori: »Zato je vsak pismouk, ki je poučen o nebeškem kraljestvu, podoben hišnemu gospodarju, ki prinaša iz svojega zaklada novo in staro« (Mt 13,52). Iz svojega zaklada bo vsak prinašal staro: znano zgodovino rešitve, stalne čase cerkvenega leta, zaporedne spominske dneve velikih dogodkov; redno poučevanje, tekoče upravljanje, utečeno bogoslužje. In iz svojega zaklada bo prinašal novo: ker bo vse obogateno z novimi spoznanji in izkušnjami, z novimi predlogi in pobudami, z novimi upi in pričakovanji. In bo prinašal novo, ker ta, ki sedi na prestolu, pravi: »Glej, vse delam novo!« (Raz 21,5)," je povedal škof Bizjak.
V Turnišču, ki je osrednje romarsko svetišče murskosoboške škofije ali kot pravijo domačini pri Mariji pod Logom, je slovesno sv. mašo daroval škof Štumpf, ki je v nagovoru poudaril, da Devica Marija pomeni upanje za Cerkev.
Škof Štumpf je izpostavil, da danes praznujemo in se veselimo, da se je z Marijo Vnebovzeto za človeštvo pričel uresničevati veličastni načrt. "Naše življenje torej in neka slučajnost in zgrešenost. Naše življenje je ena sama uspešnost. Ni res, da gre vse po zlu in da nam gre vse težje. Zmaj, k je poosebljeno zlo, ni močnejši od Boga. Krščanski prazniki zato niso nek trenutek tolaženja, da bi lažje prenašali svoje stiske. Krščanski prazniki so dogodek korajže, so Božji dotik z nami, ko nam Bog s prstom kaže, kakšna je prava pot in kam vodi ta pot."
Škof Štumpf, se je v nagovoru dotaknil tudi spomina na obletnico 1. svetovne vojne. In svoje razmišljanje nadaljeval z besedami, da Bog preprosto ne prenese navezanosti na oblast, imetje, dobro ime, položaj. "Bog preprosto ne prenese navezanosti na oblast, imetje, dobro ime, položaj, ne prenesi niti navezanosti na duhovne in intelektualne zmožnosti. Bog nam vse te navezanosti dobesedno trga iz rok. Zakaj? Zato, ker so te navezanosti tako močne, da nas povsem onesposobijo, da bi bili sploh vredni Boga. Navezanosti nam v srcu ustvarijo praznino, kjer ni prostora za Boga – praznino, kamor se lahko splazi samo zmaj s svojimi spletkami, računicami in strategijami. Ta praznina, bratje in sestre, je bila usodna za prvo in tudi drugo svetovno vojno. Praznina v srcih takratnih voditeljev je povzročila strahotno morijo."
In tam, kjer ljudje častijo Marijo "naš pogosto temen, neprijazen in hladen svet postaja bolj svetel, bolj vreden življenja in ljubezni. Marija je podoba Božjega veličastva, ki pa postaja vidno na vsakem, ki moli in dela za mir v sebi in med ljudmi. Tudi nebesa nam danes kličejo: "Nikdar več vojne"!"
Ob koncu je škof Štumpf, vse navzoče povabil, da naj se v prihodnjih dneh v svojih molitvah spomnijo na vse padle vojake v 1. svetovni vojni in naj spomin na njih nikoli ne ugasne.
Celotne nagovore škofov najdete na spletni strani Katoliške Cerkve.
