V Iraku dan molitve za mir

Svet | 06.08.2014, 19:00 Marjana Debevec

V Iraku in Siriji so kristjani v vse bolj nevzdržnem položaju zaradi preganjanja s strani islamističnih skrajnih skupin. Boji z džihadisti so se razvneli tudi na meji med Sirijo in Libanonom, kjer se bojijo, da se bodo razširili tudi v notranjost države. V Iraku so zato danes pripravili dan molitve za mir. Molitvene dneve pa so pripravili tudi na Irskem in Nizozemskem.

Na severu Iraka, ki ga nadzorujejo džihadisti in kjer potekajo srditi spopadi, so našli trupla 40 otrok. Ljudje so prestrašeni in zaskrbljeni, zato je Cerkev v Iraku ob prazniku Jezusove spremenitve na gori pripravila molitveni dan za mir. Babilonski patriarh Louis Sako je za Radio Vatikan povedal, da veliko stavijo na molitev, solidarnost in bratstvo, saj živijo v zelo težki situaciji. Na določenih območjih so kristjani že povsem izgnani, mnogi so uspeli pobegniti v gore. „Mi kristjani, smo danes cilj napadalcev“, je povedal nadškof Sako.

Na molitveni dan so se kristjani in muslimani skupaj zbrali v cerkvi sv. Jurija, kjer so molili za mir in še posebej za kristjane, ki so bili prisiljeni pobegniti iz Mosula. „Zdaj pa je ogrožena tudi ravnina na območju, kjer so Ninive. Molitev je torej dejanje skupne solidarnosti.“

Patriarh Sako je za to priložnost napisal posebno molitev, v kateri se je opiral na Psalme. Tudi takrat je namreč Božje ljudstvo živelo v hudih stiskah in preganjanjih. „Tudi mi se srečujemo z mnogimi težavami in moramo opogumljati ljudstvo. Bolečina je zelo globoka. Ni videti upanja v prihodnost. Na Bližnjem vzhodu, v Libanonu, Palestini vse gori. Kam naj torej gremo? Recimo Gospodu: Gospod, dovolj je! Dovolj je, utrujeni smo, pomagaj nam. Ljudje se bojijo: nekatere so ugrabili, drugim grozijo... Tudi tukaj v Bagdadu se dogajajo podobne stvari. Poskušam narediti vse, da bi osvobodil ugrabljene in pomagal ogroženim družinam. Mislim, da sem zanje kot oče, ki jih podpira“, je dejal iraški patriarh.

Povedal je tudi, da je svetemu očetu in vzhodnim patriarhom poslal pismo, v katerem jih je prosil, naj vplivajo na vlade in države, ki podpirajo skrajneže. Muslimanske voditelje pa je prosil, naj obsodijo napade na kristjane in pripadnike drugih verstev.