Msgr. dr. Jože Plut
Srebrnomašniki o dobrem delu in svojem poslanstvu
Dobro delo dobro dene
Čeprav v podnaslovu naše akcije Dobro delo dobro dene, pravimo: drugače praznujemo dvajset let, se danes v našem programu veliko govori o praznovanju petindvajsetih let. Srebrnomašno slavje nas bo zbralo v Mariboru, naš urednik se bo v daritvi srebrne maše zahvalil za Gospodovo spremstvo, za vse odločitve v križiščih njegove življenjske, posebej pa duhovniške poti.
Za naš jutranji program smo pripravili pogovore s tremi duhovniki, ki letos obhajajo jubilej srebrne maše in svoje duhovniško poslanstvo živijo drugače od večine duhovnikov.
Najprej smo o dobrem delu vprašali Zorana Kodeljo, ki je direktor Eksodus TV. Takole pravi: »Odgovornost biti glasnik Evangelija v mediju je drugačna od dela v običajni pastorali. Vsak se trudi po svojih močeh in volji, Bog pa je tisti, ki bo sodil kako dobri smo bili v oznanjevanju.
Ves čas se je treba zavedati odgovornosti. Televizijski program lahko »dela dobro delo«, če kakovostno, v vsakem trenutku in razmerah oznanja Resnico. Radi bi ljudem prinašali ljubezen Jezusa Kristusa, po kateri smo ustvarjeni.
Človeku je danes na vse načine treba povedati, da Gospod čaka nanje in njihova dobra dejanja. Duhovniki se moramo po svojih močeh truditi sporočati Njegovo voljo!«
Msgr. dr. Jože Plut je vojaški vikar. Pravi, da je za dobro delo vedno priložnost. V vsakem pogovoru, včasih le v pozornem poslušanju, je lahko skrito dobro delo.
Dr. Plut pravi, da si dobro delo najpogosteje predstavljamo v konkretni dobrodelnosti. »Vesel sem, da imamo že dobro leto ustanovljen Karitas Vojaškega vikariata, preko katerega se trudimo narediti čimveč konkretnega dobrega za naše pripadnike ali ljudi v naši državni skupnosti. V zadnjem času smo veliko svojih moči uspešno usmerili v pomoč poplavljenim v Srbiji ter Bosni in Hercegovini.
Z dobrimi deli je načelno tako, da lažje dajemo, kot prejemamo. Včasih je težko sprejeti pomoč in veseli smo, če najdemo ljudi, ki sami ne upajo prositi za pomoč. Delo v vojski je specifično, na mnogih žariščih po svetu imamo priložnost konkretno pomagati ljudem,« pravi naš sogovornik, ki je vesel, da mu je dano zvesto izpolnjevati novomašniško obljubo pokorščine. »Čeprav si včasih zaželim delo v kaki lepi dolenjski gričevnati fari, sem vedno znova hvaležen za pot, ki mi je bila pokazana, pa čeprav je drugačna od novomašnih idealov«.
Tudi tretji sogovornik služi Bogu in ljudem v neklasični službi duhovnika. Tudi glavni in odgovorni urednik mesečnika Ognjišče mag. Božo Rustja je za naš program razmišljal o dobrem delu, ki je pomemben del vsebine revije. »V zadregi sem,« pravi, »Jezus pravi, da je dobra dela treba delati na skrivnem, brez hvale ... Tolaži pa me Njegova beseda, ki na drugem mestu pravi, da je treba dobro delati tako, da bodo ljudje slavili Očeta, ki je v nebesih.
Bogu sem hvaležen, da mi je pri delu dano srečevati invalide, ki jih predstavljam v rubriki Naši preizkušani bratje. Mediji ponavadi predtavljajo slavne, uspešne ljudi, naša rubrika pa kaže na uspeh srca in človeške volje.
Opažam, da je dobrota lepo prisotna v naših ljudeh. Droben mozaik v tej dobroti je tudi vsakoletno Srečanje bolnikov in ostarelih na Brezjah.«
Boža Rustjo smo vprašali, če morda ob svojem poslanstvu pogreša pastoralno delo na župniji, pa čeprav vemo, da je duhovni pomočnik župnije na Postojnskem. Odgovarja: «V življenju ne moreš imeti vsega. Tolaži me beseda blažene Matere Terezije iz Kalkute, ki pravi: kar lahko oni naredijo, tega ne morem jaz. Kar lahko naredim jaz, tega ne morejo oni, skupaj pa lahko naredimo nekaj dobrega za Boga!«
Veseli smo spoznanja, da srebrnomašniki vztrajajo v zvestobi, iskanju priložnosti za dobro delo in oznanjanju vesele novice. Prav je, da se v molitvah še posebej spomnimo na vse, ki pri svojem poslanstvu doživljajo stiske, se morda borijo z dvomi. Molitev je gotovo del vzklika: dobro delo dobro dene!
