Izzivi trga dela za novo vlado
Komentarji Petra Stopar
Eden od pomembnih izzivov nove vlade bo tudi socialni dialog. Socialni partnerji so se pred volitvami strinjali, da morajo biti izhodišče novega socialnega sporazuma nova delovna mesta. Nekaj ukrepov na področju trga dela je najverjetnejši novi mandatar Miro Cerar že navedel v osnutku koalicijske pogodbe, na podlagi katerega se stranke odločajo za morebiten vstop v vlado.
Na področju trga dela osnutek koalicijske pogodbe govori o delni uvedbi t.i. socialne kapice in s tem razbremenitvi stroškov dela, a pod pogojem, da se najde druge vire davčnih prihodkov. Osnutek pri tem omenja kot vir zeleno davčno reformo, saj je SMC že pred volitvami napovedovala, da bodo morali onesnaževalci okolja plačevati višji davek.
Sindikati so ostro proti uvedbi socialne kapice, saj bi, kot je povedal predsednike Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič, s tem ukrepom »pridobili le najbogatejši, bankirji in menedžerji, in to za ceno dodatnega pritiska na socialne pravice oz. najrevnejše«. Po drugi strani pa Goran Novkovič z Gospodarske zbornice Slovenije poudarja, da je ključen problem socialne kapice slaba relacija med bruto in neto plačami inženirjev v podjetjih pri nas. »Namreč, kaj se zgodi, da najboljši od teh odidejo v Avstrijo, kjer neto dobijo boljšo situacijo na papirju, v žepu. In to je problem, ki ga mi ne razumemo. Mi pa delamo uravnilovko tam, kjer nam škodi, v javnem sektorju, kjer nam škodi. Raje znižujemo plače vsem, dobrim in slabim, pa da jo vsi imajo, namesto, da bi spodbudili vsaj malo večjo konkurenco, imeli malo manj zaposlenim in malo večji razkorak,« je povedal v nedavnem Pogovoru o na Radiu Ognjišče.
Časnik Finance se v današnji izdaji strinja, da gospodarstvo potrebuje nižjo obremenitev dela, "a brez pogojevanj, kot so, da bodo razbremenili delo, če bo uspešna zelena davčna reforma". Vsekakor pa po mnenju časnika gospodarstvo ne potrebuje poenotenja obdavčitve vseh vrst dela, saj to navadno pomeni zgolj prikrito zvišanje obdavčitev občasnega dela, npr. pri avtorskih in podjemnih pogodbah.
»Če želi nova vlada zmanjšati prekerne oblike dela, naj naredi delo prožnejše, da bodo lahko delodajalci normalno odpustili ljudi, ki delajo slabo ali pa sploh ne, hkrati pa naj imajo možnost nagraditi dobre delavce, ne pa da jim država pri tem pobere več kot polovico,« še pišejo na Financah. S tem strinja tudi Branko Meh z Obrtno-podjetniške zbornice. »V mislih imamo predvsem to, da lahko naši člani in ne-člani, obrtniki, podjetniki, zaposlujejo delavca, ko ga potrebujejo in da ga odpuščajo, ko ga ne potrebujejo več. Mislim, da je to sedaj zelo oteženo pri tej zakonodaji. To je gotovo ena izmed prioritet, ki jo je treba urediti in se dogovoriti s socialnimi partnerji,« je dejal Meh za naš radio.
Sicer pa SMC v osnutku koalicijskih zavez navaja tudi te želje gospodarstva – plačilno disciplino in boj proti sivi ekonomiji, karierne inkubatorje za pomoč inovativnim mladim in ustanavljanje start-upov, subvencije za nove zaposlitve v negi in v skrbi za starejše, poostren inšpekcijski nadzor in digitalno delovno knjižnico za beleženje neformalnih izkušenj, kot je npr. že obstoječi zavod Nefiks.
