Papež o skrbi za druge, delitev dobrin in evharistiji
Cerkev po svetu | 03.08.2014, 15:42 Tone Gorjup
Trg sv. Petra v Vatikanu, ki ga je opoldne zajela ploha, preplavljen z razprostrtimi dežniki, je bil podoben velikemu živo-pisanemu morju. Množica romarjev je kljub dežju pozorno prisluhnila nagovoru papeža Frančiška. Ta je iz evangeljskega odlomka o Jezusovi pomnožitvi kruha, izluščil tri temeljne smernice krščanskega življenja. Gre za osnovne drže značilne za Jezusovega učenca: sočutje, delitev in evharistija.
Po kratkem povzetku odlomka iz Matejevega evangelija, ki govori o Jezusovi pomnožitvi kruha in rib, je papež Frančišek spomnil, da gre v njem najprej za sočutje - skrb za druge. Jezusu množica, ki ga ne pusti pri miru, ne gre na živce, temveč mu vzbuja globoko sočutje. Jezus se v stisko teh ljudi dejansko vživlja. Uči nas uči, da morajo potrebe ubogih imeti pridnost pred našimi potrebami. Naše, čeprav upravičene, niso - po prepričanju svetega očeta - nikoli tako nujne, kot so tiste, ki jih doživljajo ljudje, ki so zares ubogi, ki ne morejo zadostiti osnovnih potreb po preživetju, ki ne morejo do zdravil, katerih otroci nimajo možnosti hoditi v šolo. Zato se naše potrebe ne morejo nikakor primerjati s pravkar omejenimi.
Papež je nadaljeval: „Drugo sporočilo govori o delitvi... Apostoli Jezusu predlagajo, naj množico odslovi, da si bodo ljudje lahko priskrbeli potrebni živež. Jezus pa jim pravi: „Vi jim dajte jesti!“ Dve različni reakciji na isto situacijo odražata nasprotujoča si načina mišljenja: učenci razmišljajo posvetno – češ, naj vsakdo poskrbi zase. Jezus pa razmišlja po Božje, kjer je prisotna logika delitve. Sveti oče je nato nazorno opisal zadržanje osebe, ki se ob srečanju z revežem olikano ozrejo na drugo strani - in takšno početje jasno označil za egoizem, za sebičnost. Spomnil je na Jezusa, ko so razlomljeni in z Božjim blagoslovom razdeljeni hlebčki in ribe zadostovali za vse. Tu ne gre za magijo, je opozoril papež, temveč za Božje znamenje! Gre za znamenje, ki vabi k veri v Boga, skrbnega Očeta, ki ne bo dopustil, da bi vsakdanjega kruha zmanjkalo za nas, če ga delimo z brati in sestrami.
Kot tretjo držo je nato papež Frančišek navedel evharistijo. Ob pomnožitvi kruha je Jezus molil blagoslov podobno kot pri zadnji večerji. V evharistiji Jezus ne daje več navadnega kruha, temveč kruh večnega življenja, ki je on sam, Jezus, ki se Bogu Očetu daruje iz ljubezni do nas. Vendar je potrebno, da k evharistiji pristopamo z enakim čutenjem, kot je Jezusovo, ki deli in ki ne zadržuje dobrin zase. Kdor je pri evharistiji, a dobrin ne deli s potrebnimi, tudi njegov odnos z Jezusom ni v redu, je dejal sveti oče.
Skrb za druge, delitev dobrin in evharistijo, je papež Frančišek označil kot pot, ki nam jo Jezus nakazuje v evangeljskem odlomku o pomnožitvi kruha. Na tej poti naj nas spremlja in podpira Devica Marija.