VIDEO: Pisatelj Alojz Rebula praznuje 90. rojstni dan

Slovenija | 21.07.2014, 10:54 Marta Jerebič

Pisatelj, esejist in prevajalec Alojz Rebula danes praznuje 90. rojstni dan. Ob tej priložnosti mu je predsednik Slovenske škofovske konference škof Andrej Glavan podelil odličje sv. Cirila in Metoda za zvesto služenje Cerkvi med Slovenci. Gre za najvišje odlikovanje Cerkve na Slovenskem.

Alojz Rebula se je rodil v Šempolaju pri Trstu. Po italijanski klasični gimnaziji v Gorici in v Vidmu je leta 1949 diplomiral iz klasične filologije na Univerzi v Ljubljani. Leta 1960 je v Rimu doktoriral z disertacijo o Dantejevi Božanski komediji v slovenskih prevodih. Do upokojitve je poučeval latinščino in grščino na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Trstu. Njegov bogati opus zajema vse od zbirk esejev, dnevnikov, romanov pa tudi drame, kratko prozo in druga publicistična dela, ki so bila prevedena v številne tuje jezike. Še vedno ustvarja. V tedniku Družina redno objavlja prispevke za svojo rubriko Credo. Tik pred izidom pa je tudi novi roman Kominform v Zabrinju, katerega dogajanje je postavil v povojni zamejski prostor.

Rebula, ki ga zanimajo vprašanja širšega preteklega in sedanjega sveta, vselej na prvo mesto postavlja slovenstvo. O tem je za naš radio pred kratkim dejal, da bi potrebovali človeka, ki bi bil prvi nosilec slovenske narodne zavesti, kajti "smo neka skupnost, ki še ni narod. Tu bi se dali navesti mnogi argumenti. Slovenske zavesti, prave zavesti, v tem narodu še ni. Ne rečem, da si želim kakšno narodno zavest na meji nacionalizma in fašizma. Bog me varuj tega! Želim si, da bi imeli v sebi neko absolutno zavest, da smo Slovenci".

Cerkveno odlikovanje sv. Cirila in Metoda za zvesto služenje Cerkvi med Slovenci

Člani Slovenske pokrajinske škofovske konference so 18. junija 1985 sprejeli sklep o cerkvenem odlikovanju za zvesto služenje Cerkvi na Slovenskem. Odlikovanje, sestavljeno iz okrogle bronaste plakete z reliefno podobo sv. Cirila in Metoda in diplome, se podeljuje osebam in ustanovam, ki so se izkazale s posebnim zvestim služenjem Cerkvi med Slovenci. Odlikovanec ima pravico, da eden od slovenskih škofov zanj opravi pogrebno sveto mašo po krajevni navadi in vodi pogrebne obrede, če svojci pravočasno obvestijo škofa, v čigar škofiji bo pokop.

Utemeljitev priznanja

Življenjsko delo Alojza Rebule v literarnem opusu združuje življenjsko realističen in filozofsko razmišljujoči slog, ki odpira aktualna verska vprašanja sodobnega krščanstva. Njegovo služenje Cerkvi preko pisane besede izhaja iz čudenja nad skrivnostjo Božjega učlovečenja, kar spremeni vsako literarno ali kolumnistično delo v pričevalski izdelek in besedilo veroizpovedi, credo. V svoji literarni izpovedi pisatelj izraža pristen življenjski utrip, ki ga preleta s svojim Bogoiskateljstvom ter hkrati s krščanskim upanjem premaguje človeško tragiko.

Služenje slovenski besedi združuje s služenjem Cerkvi na Slovenskem, saj v svojih razpravah in romanih premišljuje o narodnostnih, ljubezenskih, umetniško-ustvarjalnih, moralnih in družbenih vprašanjih. V romanu Nokturno za Primorsko je na izviren in tenkočuten način vpeljal historično dogajanje okrog mučenca, kandidata za blaženega, duhovnika Filipa Terčelja. Enkraten lik tega primorskega celostnega humanista, ki je postavil v sredino svojega pastoralnega delovanja ljubezen do naroda in jezika, dobi pri Alojzu Rebuli novo razsežnost. Zahvaljujoč pisateljevemu delu pripoved namreč omogoča širšemu krogu ljudi, da pridejo v stik z žrtvijo treh totalitarizmov 20. stoletja, saj dogodki in opisi dobijo obliko literarnega bogoslužja. Alojz Rebula med svoje literarne junake rad postavlja duhovniške like. V Divjem golobu izpove svoje gledanje na duhovniško službo, ki mu pomeni krščansko posvečenje slovenskega naroda in hkrati vsega človeštva.

Pisatelj Rebula v svojih književnih delih prepleta ljubezen do domovine in maternega jezika z versko pripadnostjo, kot kolumnist pa aktualizira družbeno dogajanje in ga postavi v kontekst družbenega nauka Cerkve. Pri tem pazi, da ne ustvarja neke nove ideologije, ampak izraža krščanski paradoks, kjer se Božja dobrota javlja tam, kjer bi jo najmanj pričakovali. Od leta 1998 kot kolumnist katoliškega tednika Družina "z bleščečo besedo in s hrabrostjo misli odgovarja na vprašanja, zakaj veruje v Boga". Kot vernik je s svojim zavzetim in predanim delom tako javnosti v domovini kot v zamejstvu približal pomembna verska vprašanja ter pokazal na krščanske vrednote in svoje spoštovanje do tradicije Cerkve. Kot odličen prevajalec Svetega pisma ni vnesel s svojimi novelami in dramami v slovensko leposlovje samo biblične tematike, ampak je z romanom Jutri čez Jordan uveljavil tudi novo literarno zvrst, ki je biblični roman, s tem pa je z razodeto besedo bogatil širšo slovensko kulturo.

Vir: Katoliška Cerkev