Soočenje o zdravstvu in polpretekli zgodovini

Slovenija | 09.07.2014, 20:26 Tanja Dominko

Volilna nedelja je pred nami, zato so to še zadnji dnevi, ko je moč sprejeti odločitev, koga bi si želeli v poslanskih vrstah v prihodnjem mandatu. Ankete trenutno najbolje kažejo novoustanovljeni SMC, na drugem mestu je SDS, na tretje se je povzpel DESUS, v nadaljevanju pa se vstop v parlament obeta še strankama NSi, SD, na meji sta ZaAB in SLS. V soočenju smo tokrat odprli naslednje teme- zdravstvo, mladi, odnos do polpretekle zgodovine in sogovornike vprašali tudi, kako bi glasovali pri konkretnem predlogu druge politične stranke.

Z nami so bili Iztok Prislan, Verjamem, Alenka Jeraj, SDS, Jani Möderndorfer, ZaAB, Katarina Hočevar, DL, Gorazd Marinček, Združena levica, Aleš Gulič, PS, Aleš Hojs, NSi Krščanski demokrati, Erik Kopač, SMC, Zmago Jelinčič Plemeniti SNS, Tomaž Gantar, Desus, in Franc Bogovič, SLS.

Uvodoma smo pri zdravstveni temi želeli izvedeti, kakšne so njihove izkušnje z osebnim zdravnikom, ali so imeli težave pri izbiri, so potrebovali morda kakšna priporočila, da jih je ta zdravnik uvrstil na svoj seznam pacientov, pa so skoraj vsi po vrsti pohvalili sistem in izrazili zadovoljstvo z osebnim zdravnikom. Zvez niso uporabljali, je pa Zmago Jelinčič Plemeniti dejal, da si včasih kako zdravilo kot magister farmacije predpiše kar sam, Aleš Hojs, Nsi, pa ima to srečo, da je zdravnica njegova žena. Skoraj nihče ni točno znal navesti podatka, koliko družinski zdravnik zasluži na pregled enega pacienta v ambulanti. Po podatkih sindikata družinskih zdravnikov dobi med 0,8 in 2,5 evra. Najbolj natančen odgovor je podal Aleš Hojs, NSi, ki je dejal 2,5 evra, nekdanji zdravstveni minister Tomaž Gantar, Desus, pa je dejal, da je točka 2,8 evra, da pa verjetno dobi zdravnik med 3 in 10 evrov. Najbolj mimo je brcnil Erik Kopač, SMC, ki je dejal, da dobi zdravnik po njegovem mnenju 40 evrov na pacienta.

V nadaljevanju smo prešli na konkretne zaveze, ki so jih na področju zdravstva zapisali v posameznih strankah in pričakovali konkretne odgovore, kako jih bi uresničili.

Ob naslednji temi, kako je s spravo v Sloveniji, smo želeli izvedeti tudi stališče do lustracije, ali menijo, da bi jo bilo treba izpeljati.

Gorazd Marinček, Združena levica: „Zakoni veljajo za vse enako, vsi se jih morajo držati, ali so lustrirani ali ne. Pravna država za vsakogar, rdečega, črnega, belega, vijoličnega.“

Erik Kopač, SMC: „Pri sami lustraciji je vprašanje od kdaj, zakaj, kako, na kakšen način. Mi v Sloveniji se za razliko od nekaterih drugih tranzicijskih držav za to nismo odločili. To ni problem, problem je nespoštovanje pravne države od osamosvojitve naprej in to je treba po našem mnenju urediti.“

Aleš Gulič, PS: „Lustracija vsekakor ne. Tudi če pogledamo zgodovinsko nazaj, so vse lustracije prinesle še večje krivice, še več zla. Tudi zdaj če pogledamo v več držav, ni nobenega efekta, razen pri kom osebno.“

Franc Bogovič, SLS: „Lustracija bi morala biti narejena 1992, takrat ni bilo politične volje za to. Mi smo v SLS leta 1994 sprejeli kongresno resolucijo, v kateri smo se opredelili do vseh totalitarnih sistemov in želeli, da bi vsaj s takimi resolucijami dosegli spravo in gledali v prihodnost.“

Aleš Hojs, NSi: „V naši stranki smo prepričani, da bi bila lustracija nujno potrebna. Na žalost smo ta čas zamudili. Pač pa za razliko od ostalih predgovornikov menimo, da v tej državi zakoni ne veljajo za vse enako. Omrežja še vedno vladajo Sloveniji.“

Zmago Jelinčič Plemeniti, SNS: „Lustracija bi morala biti še izvedena, napaka je bila, da ni bila, zato je v Sloveniji toliko problemov. Določene klike vodijo državo, ne spoštujejo zakonov, si jih prilagajajo. Enako je s finančnimi tokovi, ki jih usmerjajo.“

Alenka Jeraj, SDS: „Lustracija da, seveda, morda takoj na začetku, vendar po naši oceni tudi sedaj ni prepozno. Res nam vladajo omrežja v vseh segmentih je ostalo preveč socializma, preveč nedemokratičnosti. Evropa se ukvarja z Romunijo in Bolgarijo, ki imata podobne težave s svojim sodnim sistemom. Češka pa denimo že drugič podaljšuje zakon o lustraciji. Mislim, da nas to še čaka, sicer ni prihodnosti.“

Jani Möderndorfer, ZaAB: „Absolutno smo proti lustraciji. Po vsaki vojni, spremembi sistema so delali svojevrstne lustracije, kot so povojni poboji, tudi izbrisani so med njimi. Vedno je to prineslo določene grozljive zgodbe.“

Iztok Prislan, Verjamem: „Sem proti lustraciji, ne moremo se deliti na vaše in naše, treba je gledati naprej.“

Tomaž Gantar, Desus: „Moje mnenje je, da ima lustracija prizvok lova na čarovnice in da je v ozadju bolj problem pravne države... neformalna moč, ki jo imajo posamezniki iz prejšnjega režima in mogoče tudi naši demokraciji manjka kilometrine, da bi odločali na drugačen način.“

Katarina Hočevar, DL: „Mogoče bi bila lustracija smiselna ob osamosvojitvi, danes smo lahko pametni za nazaj, ne moremo tega trditi, ampak mislim, da po dvajsetih letih to nima smisla.“

V nadaljevanju pa so mnogi izražali tudi potrebo po razčiščenju povojne zgodovine in se opredelili do tega, ali sodi rdeča zvezda na državne slovesnosti ali ne. Ko je nanesla tema na mlade in njihove težave, pa sem vsakega od kandidatov povprašala tudi, kako so oni stopili na poklicno pot, katera je bila njihova prva zaposlitev in koliko so bili stari, ko so se osamosvojili. Vsak je navedel tudi eno ali več rešitev, ki jih prinaša strankin program za rešitev težav mladih. Med sogovorniki je bilo čutiti pri tej točki konstruktivno vzdušje, veliko prikimavanja, zato lahko pričakujemo, da bo v prihodnjem mandatu malo več razumevanja za to problematiko.

Odgovorom prisluhnite v posnetku.