Obletnica papeževega obiska Lampeduse

Cerkev po svetu | 06.07.2014, 10:29

Mineva leto dni od obiska papeža Frančiška na italijanskem otoku Lampedusa. Takrat je v poklon migrantom, ki so na tem območju izgubili življenje, v morje vrgel venec rož in zanje molil. „Po enem letu je problem priseljevanja še vedno tu. Številni nedolžni ljudje na poti za sanjami o lepši prihodnosti še naprej umirajo. Pozivam vse katoliške skupnosti, ljudi dobre volje in pristojne evropske ustanove, da bi s sočutjem in velikodušnostjo podajali roko tem ljudem,“ je v sporočilu zapisal sveti oče.

Vrh prireditev ob obletnici papeževega obiska Lampeduse je bila sveta maša ob 11. uri v cerkvi sv. Gerlanda. Daroval jo je kardinal Antonio Maria Vegliò, predsednik Papeškega sveta za pastoralo migrantov in itinerantov. Spomnili so se vseh, ki so izgubili življenje v morju pred otokom ter razmišljali o Lampedusi kot srcu Sredozemlja. Kardinal je povabil vse zbrane, naj razmislijo o spremembah, ki so se v njihovem osebnem življenju in v življenju širše družbe dogodile od lani. Poudarek nagovora je bil na spremembah, ki so povezane z odpravo »globalizacije ravnodušnosti«, o kateri jim je ob lanskem obisku govoril papež.

Kardinal Veglio je časnik L'Osservatore Romano pojasnil, da so med nami določene skupine ljudi, ki svojo pravico do osebnega dostojanstva drago plačujejo. „Na primer migranti. Papež Frančišek pravi, da so žrtve določene globalizacije ravnodušnosti ali pa, kar je še huje, kulture metanja proč. Številni nedolžni ljudje na poti za sanjami o lepši prihodnosti še naprej umirajo. Mi pa se moramo odpreti kulturi solidarnosti in gostoljubnosti. Globalizacija ravnodušnosti je posledica blagostanja. Postali smo neobčutljivi smo za klice na pomoč. To ravnodušnost bomo premagali, ko bomo začeli drugače gledati na migracije, tako narodne kot mednarodne. Spremembe se morajo začeti pri nas samih. Preiti moramo od kulture metanja proč v kulturo srečanja in gostoljubnosti. Migracije moramo razumeti s človeškega zornega kota, se pravi tako, kot jih doživlja konkretni človek, ki ima svoje dolžnosti in pravice.“

Ali je naša pozornost do beguncev, do razseljencev in do vseh tistih, ki jih prisilno odrežejo od korenin, vedno živa? Kardinal v odgovor na to vprašanje opisuje boleča dejstva. Skoraj vsak dan pristajajo plovila, natrpana z obupanimi ljudmi. Preprodajalci jih na silo zadržujejo v podpalubju in ljudje se dušijo, umirajo od pomanjkanja zraka. Pogoji na vožnji so nečloveški, dih zastaja ob tem, kar povedo preživeli. Prihajajo predvsem državljani Somalije, Eritreje, Egipta, podsaharske Afrike, Sudana in vedno bolj tudi iz Sirije. Vsi ti ljudje bežijo pred vojno, diktaturo, revščino in preganjanjem. Veliko jih je, ki ne morejo zaprositi za mednarodno zaščito, saj izgubijo življenje že na poti po puščavi ali na morju. V prvi polovici minulega leta je do italijanske obale prispelo šestinpetdeset tisoč ljudi, mož in žena, ki niso imeli nobene druge izbire. Zato zapora evropskih meja res ni odgovor na te razmere.

Papež hvaležen, da je lahko obiskal to območje

 Papež Frančišek je ob obletnici svojega obiska Lampeduse poslal sporočilo nadškofu Agrigenta Francescu Montenegri.

„Obletnica mojega obiska na otoku Lampedusa v mojih mislih pričara občutek hvaležnosti Gospodu da sem imel možnost obiskati ta del Sicilije, da bi molil za številne žrtve razbitin; narediti gesto bližine za priseljence, ki iščejo boljše življenje; izraziti hvaležnost prebivalcem Lampeduse in Linosa, združenjem, prostovoljcem in varnostnim silam, ki se ukvarjajo s hvalevrednim delom solidarnosti. Vi skupaj s cerkvijo v Agrigentu čutite duhovno in čustveno prisotnost vse italijanske katoliške skupnosti, ki so na različnih ravneh in v različnih oblikah aktivni pri sprejemu migrantov.“ Ob tem je vse spodbudil, naj migrantom še naprej pogumno, sočutno in velikodušno ponujajo roko, predvsem pa je k temu pozval pristojne evropske ustanove. Kot je poudaril, na težave teh ljudi, ki so pogosto povezane z mednarodno politiko, ne smemo gledati ravnodušno, pač pa solidarno in gostoljubno, saj je treba spodbujati dostojanstv0 vsakega človeškega bitja.