Slovenija do leta 2020 upravičena do 3,2 milijarde evrov iz evropskih skladov
Politika Petra Stopar
Slovenija je v naslednjih šestih letih upravičena do 3,2 milijarde evrov iz evropskih strukturnih skladov in Kohezijskega sklada. Po oceni Vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko bo večina teh sredstev namenjena za spodbujanje raziskav, inovacij in tehnološkega razvoja. Služba bo tudi v tem času, ko vlada opravlja tekoče posle, sprejemala odločitve, ki so pomembne za aktivno črpanje evropskih sredstev in čim prejšnji začetek izvajanja programskega obdobja do leta 2020.
Na srečanju predstavnikov gospodarstva v Podkraju pri Hrastniku Razvojnem svetu kohezijske regije vzhodna in zahodna Slovenija je državna sekretarka Službe vlade za razvoj Andreja Kert dejala, da bo denar šel za projekte, ki bodo prispevali k večji konkurenčnosti našega gospodarstva in zaposlovanju.
Z dozdajšnjim črpanjem evropskih sredstev po oceni Kertove ne moremo biti zadovoljni, ni pa katastrofalno, »in tudi mislim, da z ukrepi, ki jih je vlada že od lanske jeseni do zdaj že sprejela, pa tudi Služba, se bo v naslednjih mesecih pokazalo, da je črpanje boljše in da so se projekti pospešili«. Prepričana je, da bomo črpanje izboljšali, »je pa seveda pomembno, da se tega držimo in tudi dejansko izvajamo vse, za kar smo se zavezali, in upam, da ta politična situacija tega ne bo zavrla«.
Po načrtu vladne službe bo od novih 3,2 milijarde evrov evropskih sredstev do leta 2020 več kot milijarda evrov šla za zagon novih podjetij, internacionalizacijo ter razvoj novih poslovnih modelov za mala in srednja podjetja. Približno pol milijarde evrov bo namenjenih vlaganju v zaposlovanje, krepitev in razvoj človeških virov, mobilnosti in vlaganja v izobraževalni sistem in sistem usposabljanja za hitrejši prehod na trg dela.
Predvidoma 100 milijonov evrov bo namenjenih vzdržnemu vključevanju mladih na trg dela, 200 milijonov evrov za povečanje socialne vključenosti in zmanjševanje tveganja revščine ter aktivno staranje, milijardo evrov pa bodo usmerili v izgradnjo okoljske in prometne infrastrukture ter na področje trajnostne rabe energije.
