Državljanska pobuda za zaščito človeških zarodkov zelo uspešna
Slovenija Marjana Debevec
V Evropskem parlamentu je včeraj potekala javna razprava o državljanski pobudi Eden izmed nas (One of Us). Pobuda poziva Evropsko unijo k prepovedi financiranja dejavnosti, kjer prihaja do uničevanje človeških zarodkov, zlasti na področju raziskav, razvojne pomoči in javnega zdravja. V ta namen so evropski državljani zbrali več kot milijon sedemsto tisoč podpisov, kar je največ sploh v zgodovini povezave. Javno razpravo so pripravili Odbor za razvoj, Odbor za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za pravne zadeve v sodelovanju z Odborom za peticije.
Na razpravi je nastopil tudi evropski poslanec Lojze Peterle, ki je dejal, da gre v prvi vrsti za vprašanje, ki terja trezno razpravo, ne »showa, ki bi polariziral«.
»Pogovoriti se je treba o osnovnem vprašanju iz katerega izhaja pobuda, to je odnos do človekovega dostojanstva, ki so ga očetje Evropske Zveze postavili kot temelj svobodne in združene Evrope, preden je bila podpisana prva pogodba o skupnosti jekla in premoga,« je dejal Peterle, za katerega prvo vprašanje ni status znanosti, ampak status človeka.
»Ne vidim biološkega ne kakšnega drugega argumenta, ki bi spočetemu življenju vzel status človeškega bitja. Tako se je izreklo tudi evropsko sodišče,« opozarja Peterle. »Če pa gre za ljudi, potem so posledice jasne. Ker imamo opraviti s človekom, nemoremo mimo vprašanja kako varovati njegove pravice v najbolj občutljivi in ranljivi fazi, ko se sam ne more braniti.«
Gre za stališče, ki ne ograža znanosti, ki sicer skupaj s političnimi nasprotniki pobude trdi, da bi konec raziskav na človeških zarodkih pomenil manj konkurenčnosti Evropskih raziskovalcev in pomanjkanje reševanja bodočih zdravstvenih izzivov.
»Mislim, da je treba v danšnjih okoliščinah ponovno premisliti, kaj pomeni spoštovanje človekovega življenja in kaj pravi začetek temeljne liste o človekovih pravicah, ki govori o nedotakljivosti človekoga dostojanstava in pravici do življenja,« je še pozval Peterle.
Kaj je državljanska pobuda?
Od 1. aprila 2012 je državljanom EU na voljo novo orodje za sodelovanje pri oblikovanju politike EZ. Z državljansko pobudo, ki jo je uvedla Lizbonska pogodba, lahko milijon državljanov iz najmanj četrtine držav članic EZ od Evropske komisije zahteva, da oblikuje zakonodajni predlog s področja, ki je v njeni pristojnosti. Organizatorji državljanske pobude, t. j. odbor državljanov, ki ga sestavlja vsaj 7 državljanov EU, ki prebivajo v vsaj 7 različnih državah članicah, ima na voljo eno leto, da zbere potrebno podporo. Podpise morajo potrditi pristojni organi v vsaki državi članici. Organizatorji uspešne pobude bodo sodelovali na predstavitvi v organizaciji Evropskega parlamenta. Komisija bo imela tri mesece časa, da preuči pobudo in se odloči, kako bo ukrepala.
