Postno romanje frankfurtskih Slovencev
Postno romanje frankfurtskih rojakov
Matjaž Merljak
Postni čas se je prevesil v svojo drugo polovico, ko smo 30. marca 2014 na 4. postno nedeljo tudi letos poromali v Marienthal pri Rüdesheimu, kjer smo imeli križev pot in nedeljsko mašo; letos je to bilo teden dni kasneje kot običajno v prejšnjih letih.
V preteklih desetletjih smo imeli skoraj vedno snežno ali deževno vreme, le redkokdaj lepo, letos pa toplo pomladansko nedeljo; tokrat se je tudi ta, čeprav nekoliko umaknjena dolina od velike rečne ceste Rajne, že odevala v zelenje. Nobenega razloga torej ne bi smelo biti, priti ali ne priti v Marienthal.
Blizu 40 se nas je zbralo, večinoma iz Frankfurta in Wiesbadna oziroma njune okolice. Iz precej oddaljenega Westerwalda pa sta že po tradiciji prišli dve gospe, z njima pa še tretja iz bližine Düsseldorfa. Kakšno opravičilo neki bodo našli mnogi precej bliže bivajoči?
Letos smo medse povabili p. Leopolda Valanta, lazarista iz Ljubljane. Popoldanski čas do nedeljske maše je bil v spovednici, ob domačem župniku pa je vodil nedeljsko mašo in nas tudi nagovoril. Ob ozdravljenju sleporojenega, ob svetlobi za oči je spregovoril tudi o slepoti oziroma svetlobi srca ter gledanju z njim.
To lepo postno nedeljo smo zaključili po maši v romarski dvorani pri naši malici. Prijetno je bilo poklepetati s tistimi, s katerimi se vsako nedeljo srečamo pri maši kakor tudi z drugimi, s katerimi se srečujemo samo občasno. Vsem, ki poskrbijo za malico in zlasti še za sladke dodatke, boglonaj.
Pater Leopold se je z mlajšim bratom Cirilom odpravil proti Parizu na obisk k staršem, ostali pa proti domu, proti vzhodu ali zahodu, kakor kdo. Slabo vreme in tema nas tokrat nista priganjali na pot, nastopil je namreč poletni čas.
Ob velikonočnih praznikih pa bo naše slovensko občestvo v Frankfurtu, kakor je običajno ob večjih praznikih, precej razkropljeno.
