Evropska zastava
Pred desetimi leti smo se pridružili veliki družini evropskih narodov
Slovenija
1. maja 2004 je Slovenija postala del Evropske unije. Vanjo je vstopila hkrati s Poljsko, Češko, Madžarsko, Slovaško, Estonijo, Latvijo, Litvo, Malto in Ciprom. Članstvo v povezavi je bil naš nacionalni cilj vse od osamosvojitve države, soglasno sta ga podpirala tako politika kot širša javnost. Ob deseti obletnici pridružitve družini evropskih narodov lahko slišimo različne ocene o prehojeni poti. Številni se sprašujejo, kako se je lahko zgodilo, da se je nekoč vzorna učenka znašla v precejšnjih težavah.
Slovenski vzpon se je začel konec leta 1997, ko se je Evropski svet v Luksemburgu odločil za širitev. To je poudaril Dimitrij Rupel, ki je vodil našo diplomacijo v času vstopanja v Evropsko unijo. Nekdanji slovenski zunanji minister je opozoril, da je naša država kot prva nova članica sprejela evro in sprejela schengenski sistem. Vrhunec je bilo predsedovanje povezavi v prvem polletju 2008. "Takrat je Slovenija predstavljala vso Evropsko unijo na različnih sestankih, sestanki Evropske unije z ZDA, z latinsko Ameriko, celo na sestankih G8. Potem smo zaradi vsem znanih pojavov zašli v slepo ulico, iz katere še nismo prišli," je dejal Rupel. Pojave, ki jih je omenil, je tudi konkretno opredelil, to so: finančna požrešnost, lahkomiselnost in ideološke čistke.
Da se bomo desetletnice članstva v povezavi v Sloveniji spomnili z različnimi pogledi, zakaj smo, kjer smo, jezi Lojzeta Peterleta, ki našo državo že dva mandata predstavlja v Evropskem parlamentu. "Raje bi praznoval drugače, raje bi videl, da bi bila Slovenija videti drugače, povsem brez potrebe smo v težavah. Prehitevali smo Grčijo in Portugalsko, po lestvici navzgor smo se pomikali hitreje kot drugi, a zdaj gre v drugo smer. Enkrat bo treba priznati vzroke za to in se lotiti rešitev." Razmere, v katerih smo se znašli, so po njegovem posledica pomanjkanja reform ter kraje, korupcije in napačnega odnosa do državnega imetja. "Grozne izgube so se zgodile, kjer se je dalo črpati iz državnih podjetij. A proces se še ni končal, primanjkljaj se dogaja še naprej. Ljudje iz Bruslja niso odnesli denarja iz naših bank, pospravili so ga doma, kdor je bil zraven."
Peterle je omenil tudi, da Slovenije ne bi bilo v povezavi, če ne bi bilo osamosvojitve, obenem ga skrbi, ker se še ni odločila sprejeti evropskih standardov. "Sloveniji manjka to, da na področju pravne države in socialno-tržne ekonomije ni resnično uveljavila evropskih standardov. Zato pravim, da smo se osamosvojili, osvobodili pa še ne," je prepričan. "Slovenija ne more več biti zgled, zelo velik problem pa ni več ali še ni. Poleg tega je Slovenija majhna država in se lahko uveljavlja samo s pametnimi ljudmi, ki imajo dobre ideje in dobre zveze," pa meni Rupel.
