Frančišek bo maja obiskal cerkev sv. Stanislava in romarsko svetišče Matere božje ljubezni

Svet | 21.04.2014, 08:21

Meseca maja bo papež Frančišek imel dva pastoralna obiska. 4. maja bo obiskal cerkev sv. Stanislava v Rimu, ki je znana tudi kot cerkev Poljakov v Rimu. 18. maja pa bo obiskal še marijansko svetišče Matere božje ljubezni (Madonna del Divino Amore), ki je priljubljeno romarsko središče blizu Rima.

Cerkev sv. Stanislava

Cerkev sv. Stanislava je izvorno bila posvečena sv. Salvatoreju Pensilisu de Surracu in je omenjena v listinah iz leta 1174. Papež Gregor XIII. jo je dodelil kardinalu Osiu, ki jo je predelal leta 1582 in jo posvetil sv. Stanislavu. Od srednjeveške cerkve danes ni ostalo nič. Sedanjo je med letoma1729 in 1735 zgradil arhitekt Francesco Ferrari. Leta 1982 je postala narodna župnija Poljakov v Rimu. Poleg verskega središča, ki ohranja poljsko versko izročilo, predstavlja tudi kulturno središče, ki povezuje poljske priseljence. Župnijo je 13. maja 1979 obiskal bl. Janez Pavel II.

Mati božje ljubezni

Marijansko svetišče, posvečeno Materi božje ljubezni, se nahaja 12 km iz Rima. Kraj je prvič omenjen v buli papeža Gregorja VII. leta 1081 z imenom Castellione kot last opatije sv. Pavla. V naslednjih stoletjih je območje menjalo nekaj lastnikov. Savelli so v 15. stoletju zgradili grad z obzidjem in šestimi stolpi. Posest je skozi čas vedno bolj propadala, na koncu so ostale predvsem ruševine. Edino, kar je pričalo o življenju kraja, je bila podoba Marije, naslikana na enega od stolpov. Marija je upodobljena na prestolu, v naročju drži malega Jezusa, ob straneh sta dva angela, nad njo pa golob, simbol Svetega Duha, ki se spušča nanjo. Pred to podobo so pastirji, ki so preko zime pasli svoje črede v bližini ruševin, običajno hodili molit rožni venec. Nekega pomladnega dne leta 1740 so romarja, ki je bil namenjen v Rim, napadli podivjani potepuški psi. Prestrašen se je zatekel v bližino stolpa pred Marijino podobo in jo prosil za pomoč. Nenadoma so se psi pomirili in se razkropili po poljih. Romar je o dogodku seveda pripovedoval vsakemu, ki ga je srečal, in novica se je naglo razširila ter dosegla tudi Rim. Začela so se velika romarja vernikov k stolpu z Marijino podobo in prejemali so številne milosti, kot beremo v kronikah iz tistega časa.

Leta 1750 je na pobudo kardinala Carla Rezzonica, kasnejšega papeža Klemna XIII., bila zgrajena cerkev, kjer je osrednje mesto dobila Marijina podoba. Romanja in pobožnosti so v naslednjih letih in stoletjih vedno bolj naraščala. Svetišče je leta 1932 postalo župnija, župnik Umberto Terenzi pa je čez deset let ustanovil kongregacijo Hčere Matere božje ljubezni, pozneje pa še duhovnike oblate, ki od takrat skrbijo za svetišče. Leta 1944 so Marijino podobo zaradi varnostnih razlogov nekaj mesecev hranili v Rimu, septembra istega leta pa se je vrnila nazaj v svoje svetišče.

Svetišče Matere božje ljubezni je trikrat obiskal bl. Janez Pavel II., enkrat pa je tja poromal tudi papež Benedikt XVI.

Vir: Radio Vatikan