Molitveni nameni za mesec april
Cerkev na Slovenskem
Molitveni nameni za mesec april usmerjajo naš pogled k varovanju okolja, podpori preizkušanih z boleznijo in bolečino ter okrepitvi našega zaupanja v Boga.
Splošni namen
Po splošnem namenu smo vabljeni k molitvi, da bi se vlade zavzemale za varstvo okolja in za pravično delitev dobrin in naravnih virov. 1. januarja 2010, ko Cerkev obhaja praznik Marije, Božje matere, obenem pa poteka tudi svetovni dan miru, je papež Benedikt XVI. med sveto mašo dejal, da je človek zmožen spoštovati stvari v takšni meri, v kakršni nosi v svojem duhu izpolnjen smisel življenja, sicer bo preziral sebe in to, kar ga obkroža, ne bo spoštoval stvarstva, okolja, v katerem živi. Kdor zna v vesolju prepoznati odseve nevidnega Stvarnikovega obličja, bo imel tudi večjo ljubezen do stvari, večjo rahločutnost za njihovo simbolično vrednost. Razsežnost 'obličja' nas še posebej vabi, da razmislimo o 'človeški ekologiji'. Obstaja namreč tesna povezanost med spoštovanjem človeka in varovanjem okolja. Dolžnosti do naravnega okolja izvirajo iz dolžnosti do osebe kot take in v odnosu z drugimi. Če se izgubi vrednost človeka, se izgubi vrednost okolja, v katerem živi; če človek teži k nihilizmu, bo tudi narava plačala za posledicami. Dejansko se lahko potrdi medsebojni vpliv med obličjem človeka in 'obličjem' okolja: ko je človeška ekologija spoštovana v družbi, ima od tega korist tudi ekologija okolja.
Za evangelizacijo
Molitveni namen za evangelizacijo nas vabi k molitvi, da bi vstali Gospod z upanjem napolnil srca vseh, ki jih je prizadela preizkušnja bolezni in bolečine. Papež Frančišek je med avdienco s člani Papeškega sveta za zdravstvene delavce, 24. marca 2014, dejal, da v trpljenju ni nihče nikoli sam, kajti Bog v svoji usmiljeni ljubezni do človeka in sveta zaobjema tudi najbolj nečloveške razmere, v katerih je podoba Stvarnika, navzoča v vsaki osebi, zatemnjena in iznakažena. Tako je bilo za Jezusa v njegovem trpljenju. »V njem je vsaka človeška bolečina, vsaka bridkost, vsako trpljenje bilo sprejeto iz ljubezni, iz čiste želje, da bi nam bil blizu, da bi bil z nami. In tu, v Jezusovem trpljenju, je največja šola za vsakega, ki se hoče posvetiti služenju bolnim in trpečim bratom in sestram,« je zatrdil papež Frančišek. Izkušnja bratske delitve trpljenja s trpečim nam po papeževih besedah odpira resnično lepoto človeškega življenja, ki obsega tudi njegovo krhkost. V varovanju in pospeševanju življenja, v kakršnemkoli stadiju in stanju se nahaja, lahko prepoznamo dostojanstvo in vrednost vsakega posameznega človeka, od spočetja do smrti.
Slovenski namen
Molimo še po slovenskem namenu: da bi bil vstali Kristus neizčrpen vir našega zaupanja v Boga. Papež Benedikt XVI. je na velikonočno nedeljo, 8. aprila 2012, v sporočilu Urbi et orbi takole dejal: »Z Jezusovo smrtjo je navidez propadlo upanje vseh tistih, ki so mu zaupali. Toda ta vera ni nikoli povsem ugasnila; zlasti v srcu Device Marije, Jezusove matere, je plamenček ostal živo prižgan tudi v temi noči. Upanje ne more, da na tem svetu ne bi računalo s trdoto zla. Ni samo zid smrti, ki se zoperstavlja upanju, še bolj se vanj upirajo ošiljene konice zavisti in napuha, laži in nasilja. Jezus je šel skozi to smrtonosno zasedo, da bi nam odprl prehod v Kraljestvo življenja. V nekem trenutku je bilo videti, kot da je Jezus premagan: tema je vdrla na zemljo, božji molk je bil povsod, upanje pa se je zdelo prazna beseda. Če je Kristus vstal, v tem primeru – in samo v tem primeru se je zgodilo nekaj resnično novega, kar spreminja položaj človeka in sveta. V tem primeru je on, Jezus, nekdo, v katerega lahko povsem zaupamo, ne samo zaupamo v njegovo sporočilo, ampak prav vanj, ker Vstali ne pripada preteklosti, ampak je navzoč danes, živ. Kristus je upanje in tolažba na poseben način za krščanske skupnosti, ki so zaradi vere še bolj preizkušane zaradi zapostavljanja in preganjanja. In navzoč je kot moč upanja po svoji Cerkvi, blizu je, kadarkoli se človek znajde v trpljenju in krivici.«
