Koalicija in opozicija različno o stanju v zdravstvu in ukrepih po zavrniti davka na nepremičnine
Slovenija | 03.04.2014, 09:11
V tokratnem Pogovoru o smo s predsednikoma SLS in NSi Francem Bogovičem in Ljudmilo Novak, podpredsednikoma PS in SDS Mašo Kociper in Zvonetom Černačem ter vodji poslanskih skupin DeSUS in SD Francem Juršo in Matjažem Hanom spregovorili o razmerah v zdravstvu in o ukrepih, ki naj bi sledili po zavrnitvi zakona o davku na nepremičnine. Ob robu oddaje pa so komentirali tudi odločitev državnega zbora, da bo referendum o noveli zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih 4. in ne 25. maja, ko bodo volitve v evropski parlament.
Ob robu oddaje pa so komentirali tudi odločitev državnega zbora, da bo referendum o noveli zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih 4. in ne 25. maja, ko bodo volitve v evropski parlament.
O zdravstvu ...
Maša Kociper (PS) je uvodoma zavrnila tezo, da vlada nima preveč posluha za reševanje težav v zdravstvu. "Absolutno se zavedamo, da je to eno od najpomembnejših prioritet te vlade in tudi iskanje novega ministra poteka aktivno. Se pa moramo vsi zavedati, da je najti ministra v teh okoliščinah in po teh izkušnjah zelo težko. Vsekakor se tudi zavedamo, da ne bo mogoče do konca mandata opraviti celovite reforma zdravstvenega sistema. Take reforme so v tujini trajale šest let, so pa možni neki odločni koraki v pravo smer," je povedala Kociprova in pri tem omenila stabilizacijo financiranja zdravstvenega sistema, tudi z odpravljanjem korupcijskih tveganj. Na vprašanje, ali ostaja Daniel Bešič Loredan edini kandidat za zdravstvenega ministra, pa odgovorila: "Ne bom rekla, da je edini. Naša predsednica vlade si prizadeva opraviti več razgovorov, je pa resen kandidat. Kot vidimo, si tudi mediji zelo želijo, da bi bil kandidat, in pustimo predsednici možnost, da pove, kdo bo njen kandidat."
Zvone Černač (SDS) je poudaril, da bodo v stranki, ko bodo imeli možnost, omogočili boljšo dostopnost do zdravstvenih storitev in odpravili čakalne vrste. "Vlada Alenke Bratušek je brez koncepta, ne samo na področju zdravja, zdravstvene politike, ampak tudi na vseh ostalih področjih. Na nek način ni nobenega koncepta zmanjševanja javne porabe. Edini koncept je večje zadolževanje. Milijon evrov na uro nas zadolžuje vlada Alenke Bratušek, edini koncept je povečevanje davkov. Padel je nepremičninski davek, ogroženi so bili kar nekaj čas občinski proračuni, nenazadnje se vlada norčuje pri zadnji zgodbi s tem, ko bo vrženih skozi okno 2,2 milijona evrov po nepotreben pri referendumu o arhivih. Ne računam, da bi v okviru te vlade lahko prišli do kakršnih koli rešitev, tudi na področju zdravstva ne. Bilo je izgubljenega veliko dragocenega časa in ni problem samo ta resor, problem je politika tudi na vseh ostalih področjih."
Matjaž Han (SD) je pritrdil, da bi morale vsem po zgolj enomesečnem mandatu ministrice Alenke Trop Skaza zasvetiti rdeče luči. "Strinjam se, da je potrebno prižgati rdeče luči, me je pa strah, da bi morale te rdeče luči goreti že kar nekaj časa. V zadnjih osmih letih smo imeli deset ministrov in ministric na področju zdravstva, ki mu vse stranke dajemo veliko veljavo. Če imaš deset različnih ljudi in deset različnih konceptov, vemo, da zdravstvo ne more funkcionirati, in še dobro je, da funkcionira tako, kot funkcionira," je povedal Han in dodal, da je potrebno storiti vse, da bi zdravstvo pripeljali iz te zagate. S prstom je pokazal tudi na tiste, ki govorijo o lobijih v zdravstvu, pozval jih je, da naj imena teh razkrijejo. "Težko kupim argument, da ne morem nič narediti, ker mi eni iz ozadja govorijo, kaj narediti. Če bi kdaj imel možnost biti na nekem položaju, bi jasno povedal, da ta in ta in ta pritiska name, zaradi tega se to in to ne more narediti."
"Lobiji se pojavijo tam, kjer je denar, in v zdravstvu se obrača veliko denarja, zato so se tam razvile tudi neke mreže, ne glede na to, iz katere stranke prihajajo," je povedala Ljudmila Novak (NSi). Povedala je, da je v času, ko je bila članica vlade, opozorila na ta problem. "Žal sem bila tudi zavrnjena, da ljudje, ki so to govorili, niso pri zdravi pameti. Očitno problemi so, sama menim, da bi bilo potrebno spremeniti način javnega naročanja. Nedopustno je, da so isti pripomočki pri nas trikrat dražji, kot na primer v Avstriji in v Nemčiji. Iz tega je razvidno, da je pri tem naročanju nekaj narobe. Torej potrebno je zamenjati dobavitelje, kajti tukaj so se vzpostavile tudi neke mreže, ki druga drugo ščitijo, in zato imamo tako visoke cene, sicer pa mislim, da zdravstvo na primarni ravni deluje dobro. Zagotovo pa je potrebna reorganizacija ali pa racionalizacija."
Franc Bogovič (SLS) je ponovil, da je zdravstvo potrebno korenitih reform. "Strinjam se, da se tega ne da narediti čez noč. Potrebno je doseči konsenz v koaliciji. Mislim, da je ta problematika tako zahtevna, da bi bilo potrebno doseči tudi družbeni konsenz in ugotoviti, kaj želimo." Bogovič je poudaril, da ni dobro, da zdravstveni resor vodijo samo zdravniki: "Nisem pristaš tega in ne verjamem, da nam bodo zdravstvo rešili zdravniki." "Eden večjih problemov za zdravstveno blagajno je tudi ta, da imamo vsako leto delovno manj aktivnih ljudi, se pravi, da so prilivi manjši, na drugi strani pa so že bili omenjeni lobiji in korupcija," je še dejal Bogovič.
Na področju zdravstva imamo velike težave, se je strinjal tudi Franc Jurša (DeSUS). "Ena od najbolj kritičnih je korupcija in notranja organiziranost ter vse, kar je vezano na primarno zdravstvo." Jurša se ni strinjal s tem, da so mirno prenesli kritike predsednice vlade na račun njihovega zdravstvenega ministra Tomaža Gantarja. "Mi smo jasno in glasno povedali, da je ta minister preživel eno leto in deset mesec v eni in tudi v drugi vladi, da pa je kandidatka oziroma ministrica, ki jo je predlagala predsednica, preživela le en mesec. Mi se nismo strinjali z njenim poudarkom, da je odstopila zaradi nekih pritiskov. Minister Gantar nam je zagotovil, da posebnih pritiskov zaradi organizacijskih sprememb ni bilo, pri ministrici je bil drug problem. Njen mož je delal z zdravstvenimi zavodi in seveda verjetno je ministrica znotraj družine ocenila, da je boljše, da posluje njen mož in njegova firma z zavodi, kot pa da je gospa ministrica na funkciji."
O propadlem davku ...
"To kar se je zgodilo s tem zakonom je bil seveda velik šok tudi za koalicijo in za našo stranko. Vendar pa je treba povedati, da se korenine priprave tega zakona vlečejo daleč nazaj v leto 2006, ko je bil sprejet zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin," je povedala Kociprova, s tem se Černač ni strinjal. "Te interpretacije so popolnoma napačne in zlonamerne. Ustavno sodišče je na pobudo več predlagateljev zakon o davku na nemirničine, ki ga je pripravila vlada Alenke Bratušek, razveljavilo. To je dejstvo." Bogovič je dodal, da je zakon padel zato, "ker je bil neumen in zato, ker so se mu uprli ljudje. Ta zakon je padel tudi zato, ker je bil neevropski." Novakova je ponovila, da bi bilo prav, da bi predsednica vlade po zavrnjenem zakonu znova morala po zaupnico v državni zbor. "Ves čas poudarjamo, da bi morala koalicija bolj sodelovati z opozicijo in upoštevati njene dobre predloge," je povedala Novakova. "V stranki, kakor tudi v poslanski skupini smo imeli težave z davkom na nepremičnine, predvsem smo opozarjali na to, kar se je zgodilo," je dejal Jurša in spomnil, da je šlo za neke vrste "interventni zakon". Na vprašanje, kako dolgo lahko ljudje še prenašajo dvigovanje davkov in nove obremenitve, pa je Han dejal, da ljudje tega ne morejo več prenašati. "Naredili smo napako, odgovornost prevzema vsa vlada in odgovornost bo prevzela na koncu tudi Alenka Bratušek," je povedal Han. "Te države ni mogoče rešiti samo z zadolževanjem in zviševanjem davkom, to ne gre. Nujno bo potrebno narediti nekaj na tem, da se bo pospešila gospodarska rast, da se bodo odprla nova delovna mesta, da bodo ljudje začeli ustvarjati in da bo iz tega naslova več prihodkov," pa je še poudaril Černač.
