FOTO: Šolska kolonija v Cordobi

| 20.03.2014, 11:57 Matjaž Merljak

Na južni polobli so imeli poletne počitnice. Tudi skupnost je mirovala in razen nedeljskih maš po slovenskih domovih ni bilo drugih prireditev. Leto 2014 se je začelo, kot tradicionalno, s šolsko počitniško kolonijo, ki jo je organiziral šolski referat krovnega društva Zedinjena Slovenija, skupaj s Hanželičevim domom.

2. januarja 2014 zvečer je v Slovenski hiši že čakal avtobus, voditelji in mnogo otrok, ki so z veseljem pričakovali lepa doživetja na slovenski otroški koloniji. Po molitvi v cerkvi so se poslovili od staršev in že so bili na avtobusu, na poti v Córdobo, kakih 800 kilometrov od Buenos Airesa. Kako so bili veseli, koliko lepega so si imeli povedati! Nekateri so malo sramežljivo gledali naokrog, a ne dolgo, saj so kmalu bili vsi prijatelji.

Naslednji dan so jih že v jutranjih urah prijazno sprejeli v Hanželičevem domu. Po okusnem zajtrku so se namestili v sobah. Bistre glavice so morale pridno delati, da so izbrale prava imena za vsako sobo. Bilo je zabavno!

Po kosilu je bil čas za počitek, a ne za dolgo. Čakalo jih je lepo popoldne ob petju, športu in ročnih delih. Prvi dan so zaključili z liturgičnim opravilom, pri katerem so razmišljali in se zahvalili Bogu za srečno pot. Prvi dan je bil mimo, a prišel je že drugi, tretji, deseti, ... in vsak je skrival v sebi nova presenečenja!

Jutro drugega dne so uporabili za treniranje nog. Ob molitvi križevega pota so se odpravili na hrib, kjer kraljuje Kristus, potem pa nadaljevali pot do jeza »San Jerónimo«.

Popoldne je bilo res posebno. Zakaj? G. Igor Grohar, njihov duhovnik, je blagoslovil bazen! To je pomenilo, da so potem lahko vsak dan uživali v vodi! Že tisti dan so imeli tekmovanje v bazenu, pa tudi v odbojki in nogometu so se pomerili. Dan so zaključili z branjem beril in petjem.

Naslednji dan je bila nedelja, Gospodov dan. Pričeli so ga s sveto mašo, potem pa so imeli polne roke dela s pripravo na sveti večer! Pridno so vadili in peli, opazili so pa tudi, da so imeli vsi voditelji še posebno veliko dela. Kako so bili veseli, ko so pri kosilu videli mize, lepo obložene z dobitki za misijonsko tombolo! G. Igor je lepo pripovedoval o misijonarju Petru Opeki, ki na otoku Madagaskar pomaga revnim otrokom, ki nimajo računalnika, televizije, sladkarij ... Na dan dobijo komaj krožnik riža! Ker so vedeli, da bodo z denarjem tablic pomagali tem otrokom, so korajžno odprli denarnice in jih kupili čim več! Veseli so bili, da so nabrali 2.714 pesov za revne otroke, pa tudi zato, ker so zadeli kakšno tombolo ali vsaj činkvin!

Tako je bil 5. januarja pravi praznik! Po slavnostni večerji je bil na vrsti sveti večer. Med molitvijo so pokadili in blagoslovili prostore doma, potem pa so s pesmijo in uprizoritvijo jaslic premišljevali božično skrivnost. Posebno toplo jim je bilo pri srcu, ko so peli lepe božične pesmi!

Že zgodaj so se naslednji dan zbudili in se z »jutranjo telovadbo« pripravili za hojo v hribe. Povzpeli so se na hrib Mastil, kjer so bili krščeni novi člani kolonije. Bilo je zelo zabavno! Popoldne pa so se šli spet hladit v bazen. Tam je vedno tako lepo preživeti popoldneve! Pa niso samo lenarili! Kljub utrujenosti so se korajžno borili, ko so tekmovali v bazenu in v drugih športih. Saj je bilo vendar treba paziti na dober ugled družin! Smolarjevi, Šifrerjevi, Kreslinovi, Mežkovi, ... Le kdo bi rad bil zadnji na tabeli točk?

In tako so dnevi hitro minevali, oni pa so vsakega posebej uživali! Začeli so plesti lepe prijateljske vezi; skupaj so uživali vsak trenutek, naj bo ob hoji po hribih, ob zabavnih popoldnevih v bazenu, ali pa ob ročnih delih, tekmovanjih v slovenščini ali v raznih športih. Vsakodnevna maša je bila posebno lepo doživetje; z veseljem so sodelovali, brali berila, peli in ministrirali!

Vsak dan se jim je na poseben način shranil v srcu. Saj, kdo pa lahko, na primer, pozabi čudovito popoldne, ki so ga preživeli v bazenu »Casa Blanca« in sprehod po mestu Capilla del Monte, ko so po dolgem tednu spet slišali glasove staršev? Ali pa zabavno jutro, ko so plezali po skalah v »El Zapato« in se korajžno drsali po veliki drsalnici? Morda dan, ki so ga preživeli na jezu Dique de los Alazanes, ko so skakali po kamnih čez potočke in se kopali v tistem čudovitem jezeru, obdanem s hribi? To so bili zabavni, nepozabni dnevi!

V še posebno lepem spominu jim je ostal predzadnji dan. Kljub temu da so temni oblaki grozili, so se odpravili v Villa Giardino, kjer so se celo jutro zabavali ob igrah nad … ali v vodi, spuščanju po vrvi in sprehodu po gozdu. Dež je končno le sklical h kosilu. Pa saj so bili že pošteno lačni! Popoldne so imeli čas za počitek, potem pa so se posvetili ročnim delom in tekmovali v raznih športih. Zvečer so imeli iskanje zaklada in »kres, ki ni bil kres«, ker je bilo zaradi dežja vse mokro. Pa je bilo vseeno lepo!

Deset dni hitro mine, če vsak dan čaka toliko lepih doživetij! Kar prehitro je 11. januar na koledarju kazal dan odhoda. Težko je bilo, ko so pospravljali sobe, zlagali kovčke v avtobus in se še zadnjič skupaj slikali. Vožnja je ob pogovoru in spanju hitro minila in ob sedmih zjutraj so že prispeli v Slovensko hišo. Veselo je vsak stekel v objem svojih dragih. Koliko lepega jim je moral povedati!

Vemo pa, da je za lep uspeh kolonije potrebno veliko truda. Zato naj omenim tiste, ki so darovali svoj prosti čas za slovenske otroke. To so ga. Miriam Mehle Javoršek, g. Igor Grohar, Maja Podržaj, Luči Ayerbe Rant, Nevenka Grohar, Erik Oblak, Niko Puntar in Damijan Cuny. Za vse je bilo to nepozabno doživetje! Upajmo, da bo še mnogo otroških kolonij, kjer bodo lahko slovenski otroci v Argentini še naprej gojili slovenski jezik in zdrava prijateljstva!