Praznovanje kulturnega praznika v Parizu
Kultura in umetnost zbližujta različne jezike in narode
Slovenci po svetu | 14.02.2014, 15:09 Matjaž Merljak
Društvo Slovencev v Parizu je v sodelovanju s Slovensko katoliško misijo v Châtillonu v nedeljo, 9. februarja 2014, organiziralo praznovanje slovenskega kulturnega praznika in pripravilo proslavo z bogatim kulturnim programom.
Praznovanje pariških Slovencev se je pričelo s sveto mašo v kapeli Svetega Križa, ki je bila nabito polna. Mašo za pokojne kulturnike je daroval mag. Alek Zwitter ob strežbi veroučne skupine otrok.
Proslava se je odvijala v dvorani Slovenskega doma, kjer je najprej zadonela slovenska himna, ki jo je zapela sopranistka Shéhérazada.
Zbrane je pozdravila predsednica društva Ana Stegu Vičič, ki je tudi pripravila to poročilo. Poudarila je univerzalnost umetnosti in kulture, pomembnost kulturnih izmenjav ter primer, kako lahko tudi peščica ljudi naredi pomembne stvari za promocijo slovenske kulture.
Vodja Slovenske katoliške misije v Châtillonu mag. Alek Zwitter je navzoče nagovoril z naslednjimi mislimi:
Po drugi strani pa se tudi vera, duhovnost, ne more odpovedati razsežnosti lepote. Kard. Schonborn je dejal: »Tam, kjer je Cerkev, tam je lepota.« Danes bi lahko rekli: »Tam, kjer je prava Cerkev, tam bi morala biti lepota.« Kajti kjer je Bog, tam je lepota. Žal je v praksi ta temeljna lepota Cerkve pogosto zelo zakrita ali celo izkrivljena.
Ne samo torej, da si vera in umetnost nista tuji, sta neločljivo povezani. In ta novoveška delitev teh dveh področij je nekako umetna in v veliko škodo in osiromašenje vsem. Umetnost, ločena od vere, je namreč v preteklih stoletjih izgubljala globino svojega poslanstva, in se omejevala na raven estetskega. Vera, ki v svoji sredi ni imela pristnih umetnikov, pa je postajala preveč razumarska: postajala je tog skupek verskih resnic in moralnih načel in je izgubljala svojo privlačnost.
Lahko si torej želimo novega razcveta prave, duhovne umetnosti. Lahko si želimo Cerkve, ki bi bila odprta za lepo, ki bi znala sprejeti razsežnost lepega v vsej njeni raznovrstnosti; ter umetnikov, ki bili odprti za duhovno iskanje, za iskanje dobrega, resničnega, za odkrivanje Božje lepote«.
V imenu veleposlaništva RS je zbrane nagovoril prvi sekretar Matjaž Ham, ki je navzočim med drugim predstavil glavne dejavnosti in dosežke veleposlaništva na kulturnem področju v preteklem letu, jih seznanil z izborom letošnjega prejemnika Prešernove nagrade Vladimirja Kavčiča ter posredoval misel, ki jo je ob prazniku z državljani delil predsednik republike Borut Pahor. Matjaž Ham je med drugim dejal, da je mesto kulture, da gospodarske programe kritično ovrednoti iz etičnega vidika in da je narod, še posebno slovenski, več kot ekonomska skupnost, je tudi in predvsem kulturna skupnost.
Prvi del programa so izvirno predstavili otroci slovenskih korenin s svojo otroško svežino pod naslovom “Govorim, pojem in berem tudi slovensko”.
Drugi del proslave je bil prepleten s poezijo in glasbo pod imenom “Kultura in umetnost zbližujta različne jezike in narode”. Potekal je s sodelovanjem pariško-slovenskih umetnikov, s častnim gostom, pomembnim francoskim pesnikom in literarnim kritikom Alainom Pizerrom, ki je predstavil nekaj svoje poezije. V veliko veselje zbranih sta s povezovalko programa Alenko Zver dvojezično prebirala pesmi Franceta Prešerna. Poslušalci so bili deležni tudi vsem drage melodije slovenskega jezika ob recitalu pesmi Franceta Prešerna in Toneta Pavčka, ki jih je občuteno recitirala Tončka Šimc.
Pariška operna pevka Séhérazade, ki je velika ljubiteljica Slovenije in zvesta društvena soustvarjalka in Florine Millon sta zapeli nekaj solističnih opernih arij in tudi v duetu ob klavirski spremljavi Lilijane Novak. Priznana glasbenica vodi orkester Stretto in bo imela marca koncert v znameniti pariški v cerkvi Madeleine. Obe pevki sta redni pevki Notre-Damskega cerkvenega pevskega zbora; Shéhérazade nastopa tudi kot solistka v Gospelu in Requiemu (Faure).
Za zaključek so predstavili dvojezično zbirko Toneta Kuntnerja Jablana-Le Pommier, ki jo je Društvo Slovencev v Parizu izdalo decembra 2013 po zaslugi prevajalk Alenke Zver in Lize Japelj Carone, sponzorja Studio Print Ljubljana in sofinanciranja Urada za Slovence po svetu. Tone Kuntner je bil namreč povabljen junija 2014 v pariški PEN klub in v slovensko skupnost, za obe predstaviti je tako preveden v francoščino. Za likovno opremo knjige je poskrbel slovenski akademski slikar Rudi Španzel. Knjigo so predstavili tudi francoskim bralcem na dvojezični Prešernovi proslavi 8. februarja v Hiši slovenske poezije v Tinqueuxu.
Proslave so se udeležili številni člani slovenske skupnosti in njihovi francoski prijatelji ter nekaj mlajših Slovencev iz gibanja MladiPariz ter sodelavci veleposlaništva.
Po končanem uradnem delu je sledilo prijetno druženje in manjša pogostitev ob kozarcu rujnega.
