Egipt po treh letih revolucije še vedno brez demokratično izvoljene oblasti

Svet | 25.01.2014, 05:00 Petra Stopar

Minila so tri leta, odkar se je v Egiptu začela revolucija, ki je odnesla dolgoletnega voditelja Hosnija Mubaraka. V tem času so se Egipčani že trikrat izrekali o novi ustavi. Nazadnje so s kar 97 odstotki podprli ustavo, ki odpravlja večino islamistično naravnanih določil. Slednja je v prejšnji osnutek vključil prehodni predsednik Mohamed Mursi s svojo stranko Muslimanska bratovščina. Odkar pa je bila Mursijeva islamistična oblast julija lani odstavljena, državo nenehno pretresajo bombni in strelski napadi.

Krvava vstaja januarja 2011 sredi kairovskega glavnega trga Tahrir je po 18 dneh protestov vodila v odstop dolgoletnega avtokratskega predsednika Hosnija Mubaraka in terjala približno 850 življenj. Strah, da bo pot Egipta v demokracijo dolga in da bo oblast prevzela vojska, pa je prisoten tudi po treh letih.

Čeprav je referendum o novi egiptovski demokratični ustavi tretjič končno uspel, in ljudstvo upa, da bo lahko kmalu volilo svoje predstavnike ljudstva na parlamentarnih in predsedniških volitvah, pa se država sooča z napadi, ki so usodni celo za turiste in medijske poročevalce. To je razumljiv odziv privržencev nekdanjega islamističnega predsednika Mursija, ki ga je julija lani zaradi neizpolnjenih pričakovanj ljudstva odstavila vojska. Odgovornost za večino napadov prevzema islamistična skupina s s Sinajskega polotoka, ki se zgleduje po teroristični mreži Al Kaida. Med drugim stoji za samomorilskim napadom, v katerem je decembra severno od Kaira umrlo petnajst ljudi, večina policistov.

Zaradi strahu pred napadi je bila močno poostrena varnost med glasovanjem na nedavnem referendumu o novi ustavi, zanjo je skrbelo okoli 250.000 pripadnikov varnostnih sil. Pripadniki Mursijeve Muslimanske bratovščine so namreč hoteli glasovanje bojkotirati. Po eni strani podporniki nove ustave poudarjajo, da končno zagotavlja enake osebne in verske svoboščine, torej daje pravico tudi drugim verskim skupnostim v manjšini, ne le muslimanom, ter omogoča pravice žensk, po drugi strani pa ji kritiki očitajo, da podeljuje posebne privilegije vojski.

Tudi sicer ima željo po predsedniškem stolčku poveljnik egiptovske vojske, ki je Mursija tudi odstavila, Abdel Fatah al Sisi. Kdaj bodo predsedniške in parlamentarne volitve, pa še ni znano.