Odnosi med Katoliško in Pravoslavno cerkvijo
Svet Marjana Debevec
Smo v tednu molitvene osmine za edinost med kristjani. V odnosu med Katoliško in pravoslavno Cerkvijo sta temeljni točki teološkega dialoga vloga papeža in sinodalnost. Član mešane komisije grški nadškof Ioannis Spiteris je za Radio Vatikan povedal, da je bil rezultat dela vseh teh let prav odkritje sinodalnosti, za katero sta potrebna tudi struktura in vodstvo.
Iskanje odgovorov glede položaja papeža v odnosu med Katoliško in pravoslavno Cerkvijo gotovo ni preprosto, je povedal msgr. Spiters. »Treba je najti, in to je tisto, kar si papež in škofje želijo, način, da bi se ohranila tako primat Petrovega naslednika, kot tudi nek sinodalni organ, zbor škofov, ki bi se srečal vsake toliko časa in bi svetoval papežu. Šlo naj bi torej za javno sinodalnost, ki skupaj z rimskim škofom odloča za celotno Cerkev«. To bo tudi tema prihodnjega srečanja mešane komisije, ki bo potekalo sredi septembra v Novem Sadu.
Na poti do edinosti med cerkvama prihaja po eni strani do težav, po drugi strani pa koncilski dokument Da bi bili vsi eno govori o očiščenju zgodovinskega spomina. »Mislim, da so bolj kot dogmatična vprašanja problem neke navlake iz preteklosti, ki imajo vpliv še danes. Temelj vsega pa je resnica, da je veliko več tistih stvari, ki nas povezujejo, kot tistih, ki nas ločujejo. Potrebno je spreobrnjenje srca in sprememba miselnosti, da bi lahko drugega sprejeli v njegovi drugačnosti«, je poudaril nadškof Spiters. Zaradi razlik se namreč lahko po njegovih besedah dopolnjujemo. Grški nadškof je še izrazil svoje prepričanje, da Sveti Duh deluje tudi danes in zato ne smemo izgubiti poguma.
