Kakšne načrte ima koalicija v prihodnje?
Slovenija | 15.01.2014, 15:39 Tanja Dominko
Premierka Alenka Bratušek je obelodanila osnutek koalicijskega sporazuma. Zdaj bodo o njem potekala še usklajevanja, končno podobo pa naj bi dobil prihodnji teden. Za prioritete do konca mandata si je koalicija za zdaj postavila zagon gospodarstva, pametnejše črpanje evropskih sredstev, reformo javnega zdravstva in okrepitev Slovenije s trajnostno rabo naravnih virov. Za uresničitev teh ciljev se pripravljajo tudi nekatere organizacijske spremembe, je razvidno iz osnutka koalicijske pogodbe, kjer pa denimo kakšnih drugih tem, ki so burile duhove v koaliciji, niso odpirali.
Tudi profesor na Fakulteti za uporabne družbene študije sociolog Matevž Tomšič v besedilu pogreša tovrstne teme. „Glavni smoter je koalicijo obdržati skupaj, ostalo pa bo bolj ali manj prepuščeno toku časa.“
V 28 strani dolgem osnutku je najprej navedeno, katere naloge so do sedaj uspeli izpolniti. Med njimi so umiritev političnih strasti v državi, uravnoteženje javnih financ, ustanovitev Slovenskega državnega holdinga za upravljanje premoženja. Prav tako navajajo, da so banke rešili slabih terjatev, ter da se borijo proti gospodarskemu kriminalu in korupciji. Prof. Tomšič na to pravi: „Vse, kar je bilo vsebinskega zastavljenega, so rešitve, ki jih je zastavila že prejšnja vlada. Denimo slaba banka oziroma ustanovitev družbe za upravljanje slabih terjatev bank. To, da si sedanja vlada to pripiše kot svojo zaslugo, je zgolj kitenje s tujim perjem.“
V osnutku novega dogovora o sodelovanju ugotavljajo tudi, da Slovenija zamuja s pripravo dokumentov za črpanje evropskih sredstev, zato to področje zahteva ustrezne organizacijske spremembe, angažma najboljših domačih in tujih kadrov ter široko družbeno soglasje o prioritetah. Po novem bo to pod premierkino pristojnostjo. Ker so med prioritetami koalicijske pogodbe tudi mladi, se bo pod okrilje predsednice vlade predvidoma prestavil tudi urad za mladino.
Glede na osnutek nove pogodbe bodo tudi letos sprejeti interventni ukrepi za stabilizacijo javne zdravstvene blagajne. Koalicijski partnerji načrtujejo tudi reformo, ki bo jasno ločila med javnim in zasebnim zdravstvom, krepila zdravstveno varstvo na primarni ravni z nadaljevanjem uvajanja referenčnih in učnih ambulant, sistemsko povečala finančno vzdržnost sistema zdravstvenega varstva in s preventivnimi programi promovirala zdrav način življenja. Do tu se sliši dobro. Nadaljevanje pa malo manj. Prav tako naj bi koalicijsko pogodbo zapisali sprejetje družinskega zakonika in ureditev pravnega položaja istospolno usmerjenih. Osnutek napoveduje tudi celovito preureditev zakona o verski svobodi, vključno s spremembo modela financiranja verskih skupnosti iz javnih sredstev.
Podrobnosti še niso znane. Čeprav naj bi bila sprva predvidena zaveza koalicije tudi preučitev, kaj bi pomenila uvedba univerzalnega temeljnega dohodka, tega v trenutni osnutek nove pogodbe o sodelovanju niso zapisali. Prav tako ne privatizacije.
Je pa v pridobljenem osnutku zapisana namera o neodvisni reviziji projekta Teš 6 in ugotavljanju krivcev za vedno nove podražitve. Osnutek novega sporazuma bodo partnerji zdaj začeli usklajevati po posameznih delovnih področjih, za končni datum usklajevanj pa naj bi si po neuradnih informacijah določili konec prihodnjega tedna oziroma 24. januar.
