Radio Ognjišče
Damijana MedvedDamijana Medved
Jakob ČukJakob Čuk
Andrej ŠinkoAndrej Šinko
Gostje tokratne oddaje Pogovor o (foto: Tanja Dominko)
Gostje tokratne oddaje Pogovor o

Pogovor o: Skoraj 5 milijard evrov globoka bančna luknja je tragedija

Slovenija

Gostje tokratne oddaje Pogovor o so med drugim komentirali rezultate pregleda stresnih testov osmih slovenskih bank. Novinarja Andreja Černica, direktorja Zavoda za oživitev civilne družbe in sopobudnika Civilne družbe za pravično Slovenijo Mitjo Štularja ter predsednika Združenja novinarjev in publicistov Tina Mamića je predvsem presenetil odziv politike na našo nekaj manj kot pet milijard evrov globoko bančno luknjo.

Černic je spomnil, da je bilo že pred tako imenovanim dnevom D znano, da bodo naše banke potrebovale 4,8 milijarde evrov kapitala. Znesek je napovedala državna sekretarka na parlamentarnem odboru za gospodarstvo, ko je povedala, koliko je država pripravljen vložiti v sanacijo bančnega sistema. "Občutek, ki smo ga dobili ob vladnih odzivih je, da smo jo zelo dobro odnesli. Morda se ne zavedamo, kolikšna je ta številka. Gre za eno sedmino celotnega slovenskega BDP-ja oziroma pol proračuna za leto 2014. Težko si je predstavljati tako ogromno številko," je dodal. Opozoril je tudi, da je treba temu dodati še dokapitalizacijo treh največjih bank v višini treh milijard evrov. "To je spet gromozanska vsota, o kateri je težko govoriti ravnodušno oziroma v zmagoslavnih tonih, kot se je to počenjalo zdaj," je bil kritičen. Skoraj pet milijard evrov globoka bančna luknja je tako po njegovem vse prej kot dejstvo, da smo se kakorkoli uspešno izvlekli. "To je predvsem velika tragedija," je prepričan.

Štular je opozoril, da je treba številke, ki so bile postavljene pred nas, najprej pravilno ovrednotiti. "Če pogledamo analizo, ki je bila opravljena in jo je izdala ekipa, ki je opravljala stresne teste, ugotovimo, da je pričakovana izguba bank, ki so bile analizirane, bistveno večja. Ne govorimo le o številki 4,8 milijarde, ampak govorimo pri neugodnem scenariju, kot ga je ta ekipa opredelila, o številki 8,6 milijarde. To je v celoti pričakovana izguba, pri čemer se en del, približno polovica, pokrije iz rezerv, ki v tem trenutku v bankah že obstajajo. Te 4,8 milijarde je le tisto, kar v resnici manjka in je treba dokapitalizirati, da bodo banke kapitalsko ustrezne in bodo lahko nemoteno poslovale na trgu," je pojasnil. Po njegovem je za razumevanje položaja pomemben tudi podatek, da je Slovenija banke dokapitalizirala že v preteklosti. "Skupaj s trenutno oceno, koliko bo še treba dati, in tem, koliko smo državljani, davkoplačevalci že dali, pridemo na 9 milijard evrov. To je 4 tisoč 500 evrov na vsakega Slovenca, vsakega državljana. Če pogledamo družino s petimi otroki, to pomeni 22 tisoč evrov na takšno družino," je zneske plastično predstavil. Meni, da je treba najti odgovorne, ukrepati proti njim in na vrh slovenskih bank postaviti nove ekipe, ljudi, ki niso obremenjeni s preteklimi odločitvami. Obenem je spomnil, da vlada še ni odgovorila na vprašanje, kje bo vzela denar za sanacijo. "Imamo možnost zadolževanja na bančnih trgih, kupovati obveznice po visokih obrestnih merah, a imamo tudi drugo možnost, ESM mehanizem znotraj Evropske unije, za katerega pa vlada ves čas pravi, da za nas ni ugoden, ker vse skupaj potiska pod mantro 'zmoremo sami'," je dodal Štular. Dvomi tudi, da je ta 'zmoremo sami' res toliko vreden, da zavračamo denar, ki bi bil bistveno cenejši. Po njegovem bi morali državljani vedeti, kateri so potencialno ostali pogoji, ki bi jih povezava lahko postavila, in so za nas nesprejemljivi. Zato pričakuje, da bo vlada pripravila in predstavila analizo, iz katere bo popolnoma jasno, da je pot, po kateri gremo, optimalna za davkoplačevalce, in ne za tiste, ki bi želeli prikriti odgovornosti za pretekla dejanja.

"V vsaki normalni družbi bi bil normalen odziv na tako luknjo, da bi ljudje, ki so vodili te banke v zadnjih petih letih, dan po objavi takšnega poročila odstopili," je poudaril Mamić. Premierkine besede, da bo vlada našla krivce, so po njegovem sprenevedanje. "Krivce imamo. To je vse že jasno," je dodal. Meni tudi, da z mehanizmom ESM ne bi izgubili suverenosti, kot to ponavlja oblast. "Ne gre za suverenost. Gre za kralje na Betajnovi, ki lahko delajo, kar hočejo, a če bi vzeli evropski denar, ki je cenejši, bi morali določene stvari urediti. To je tisto. Politična levica se boji Evropske unije, ker potem ne bo mogla več ribariti v kalnem, kot do zdaj," je bil oster Mamić.

Černic, Štular in Mamič so ocenili tudi nekatere gospodarske in ostale ukrepe aktualne vlade, ki je oblast prevzela marca, dotaknili so se nepremičninskega davka, do katerega so kritični, prav tako so odgovarjali na vprašanja, povezana z razmerami na področju boja proti korupciji in novimi obrazi, ki bi nas lahko pripeljali iz krize.

Slovenija, Politika
Duhovnik Gabriel Vidrih (photo: Vir: FB Župnija Ilirska Bistrica) Duhovnik Gabriel Vidrih (photo: Vir: FB Župnija Ilirska Bistrica)

Umrl je duhovnik Gabrijel Vidrih

V večeru pred tretjo adventno nedeljo, v 74. letu življenja, je dočakal prihod svojega Odrešenika, župnik v Tomaju Gabrijel Vidrih, rojen v Podragi.

Katehumeni (photo: Boštjan Prevc) Katehumeni (photo: Boštjan Prevc)

Skupna fotografija v stolnici, ki je razveselila

Na tretjo adventno nedeljo vsako leto v ljubljanski stolnici poteka srečanje katehumenov, pripravnikov na prejem zakramentov uvajanja, torej svetega krsta, svete birme in svete evharistije.

Otroci radi poslušajo zgodbe adventnega koledarja (photo: Družina Hren) Otroci radi poslušajo zgodbe adventnega koledarja (photo: Družina Hren)

Adventni koledar za otroke: Še nove figurice!

Multimedijski adventni koledar za otroke nam je tudi v tem tednu ponudil nove zanimive in napete zgodbe in tako bo še vse dni do božiča. Obljuba dela dolg in tako smo za vse otroške roke, ki ...

Alenka Rebula: 'Toplino je treba nujno negovati pozimi, da nam je tudi mraz blagodejen. Mraz te stisne in porine v zavetje notranje topline, v korenine, ker tam se poraja življenje za pomlad.' (photo: Cristian Escobar / Unsplash) Alenka Rebula: 'Toplino je treba nujno negovati pozimi, da nam je tudi mraz blagodejen. Mraz te stisne in porine v zavetje notranje topline, v korenine, ker tam se poraja življenje za pomlad.' (photo: Cristian Escobar / Unsplash)

Alenka Rebula: Smo varuhi svojega miru

V sklopu rednih pogovorov z Alenko Rebulo smo v adventu govorili o pomenu priprav na praznično obdobje. Mnogo je lepega, polno zabav in vrvenja, koliko pa je resničnih prepoznav naših globljih ...

Avdio player - naslovnica