Pred 70 leti je v ognju groze izgorel France Balantič

Slovenija 24. 11. 2013, 09:07 Tone Gorjup

Mineva 70 let od smrti pesnika Franceta Balantiča, ki je umrl le nekaj dni pred svojim dvaindvajsetim rojstnim dnem, v goreči hiši v Grahovem pri Cerknici. Ob obletnici njegove smrti je pri založbi Družina izšla monografija In vendar si za pevca me izvolil. V Cerknici pa so mu v petek zvečer pripravili spominsko slovesnost.

V povojnih desetletjih prepovedan pesnik France Balantič, doma iz Kamnika, je bil študent slavistike, ko so ga Italijani prijeli in odpeljali v Gonars. Po vrnitvi iz taborišča se je pridružil vaškim stražam. Kot je preroško napovedal v svoji pesmi, je umrl v »ognju groze«, v Krájčevi hiši v Grahôvem, kjer so imeli postojanko. Dakijeve čete so po obleganju v noči iz 23. na 24. november 1943 v vasi zažgale več hiš in cerkev, čeprav jih je takratni duhovnik Vinko Šega prosil, naj pustijo vsaj svetišče. Pred leti je Šega v oddaji Naš gost pripovedoval o razdejanju, ki so ga pustili za seboj partizani. V ognju je našlo smrt triindvajset vaških stražarjev in še nekaj domačinov. Vinko Šega je medtem, ko so partizani znosili deske na kor in zanetili ogenj, lahko rešil le Najsvetejše.   

France Balantič je pesmi začel objavljati leta 1940. Zgledoval se je pri Gradniku ter ekspresionistični in katoliški pesniški tradiciji. Glavni motivi njegovih pesmi so zemlja, ljubezen, smrt, predvsem pa odnos do Boga. Oblikovno sodi med boljše slovenske sonetiste. Prvi sonetni venec je napisal že kot osmošolec, drugi je ostal nedokončan. Balantičeve pesmi so prvič izšle leta 1944 v zbirki z naslovom V ognju groze plapolam. V povojnih desetletjih je več njegovih zbirk izšlo v Argentini, saj je bil v domovini prepovedan. V osemdesetih letih smo o njem spet lahko začeli govoriti javno, izšla je tudi Muževna steblika - prva Balantičeva zbirka po vojni. Pred letošnjo 70. obletnico njegove smrti je pri založbi Družina izšla dokumentarna monografija In vendar si za pevca me izvolil. V njej je France Pibernik zbral obsežno dokumentarno gradivo, od ohranjenih pesnikovih dokumentov in izbranih rokopisov, do pisem in fotografij. Pibernik je eden najboljših poznavalcev Balantiča, saj se mu posveča ves povojni čas. Zanj se je začel zanimati ob prebiranju Slovenčevega koledarja za leto 1945, v katerem je Tine Debeljak pisal o smrti šestih pesnikih, ki jih je vzela vojna.

France Pibernik je med drugim izdal zbirko Balantičevih izbranih pesmi Tihi glas piščali in literarno monografijo Temni zaliv Franceta Balantiča, zdaj pa še omenjeno dokumentarno monografijo. V petek so jo predstavili na letošnjem knjižnem sejmu v Ljubljani, zvečer pa še v Cerknici, kjer so pripravili spominsko slovesnost ob 70. obletnici pesnikove smrti. Poleg nove monografije In vendar si za pevca me izvolil, so predstavili ponatis njegovega Zbranega dela. Franceta Balantiča so se že junija spomnili v bližini domačega Kamnika, ko so mu v Galeriji Repanšek v Rudniku pri Radomljah odkrili spominsko obeležje.