Pred 200 leti se je rodil Andrej Einspieler

Slovenija 13. 11. 2013, 11:47 Tone Gorjup

Mineva 200 let od rojstva narodnega buditelja in voditelja koroških Slovencev, duhovnika Andreja Einspielerja. V širšem slovenskem prostoru je znan kot soustanovitelj in prvi predsednik Mohorjeve družbe. Koroški rojaki so ga ob tokratnem jubileju poimenovali „vizionar sožitja“, v državi Sloveniji pa se verjetno ne zavedamo dovolj, da je zaznamoval tudi širši prostor.

V Celovcu je v znamenju 200. obletnice rojstva Andreja Einspielerja prejšnji teden potekala podelitve Einspielerjeve nagrade, ki jo je tokrat prejel Peter Handke kot zahvalo za zavzemanja za slovensko literaturo na Koroškem ter za njegova prizadevanja za uveljavitev pravic slovenske narodne skupnosti v tem prostoru. V Svečah, kjer je bil 13. novembra leta 1813 Andrej Einspieler rojen, se ga bodo spomnili v soboto, 16. novembra, ob 16. uri s sveto mašo, ki jo bo daroval predsednik Mohorjeve družbe Jože Kopeinig. Zvečer bo na Bistrici v Rožu še akademija s slavnostnimi govori in kulturnim programom. Koroška Nedelja pa mu je posvetila posebno prilogo „Andrej Einspieler, Vizionar“, v kateri je predstavila njegovo delo in dediščino, ki je aktualna tudi danes. Prelistaj prilogo

Andrej Einspieler je prvi pouk dobil pri duhovniku Tomažu Herkerju v domači župniji Sveče. Ta ga je poslal v Celovec in poskrbel za njegov nadaljnji študij. Einspieler je bil posvečen v duhovnika leta 1837. Kot dušni pastir je služboval v različnih krajih na Koroškem, leta 1852 pa je postal profesor slovenščine na celovški realki. Z blaženim škofom Slomškom in jezikoslovcem Janežičem je postavil temelje naši najstarejši založbi Mohorjevi družbi. V svojih v slovenskem in nemškem jeziku pisanih glasilih se je zavzemal za pravice koroških Slovencev in za sožitje med obema narodoma v deželi. Med njegovimi časopisi so bili: Šolski prijatelj, Slovenski prijatelj, Duhovni prijatelj, Slovenec, Mir, Stimmen aus Innerösterreich, Draupost, Kärntner Blatt in drugi ... Tri mandate je zastopal interese koroških Slovencev v deželnem zboru; nekaj časa je bil tudi celovški mestni odbornik. Lahko povzamemo, da je bil organizator koroških Slovencev na političnem, gospodarskem, socialnem, prosvetnem, šolskem in cerkvenem področju. Slovenska bogoslovna akademija v Rimu mu je pred leti posvetila simpozij. Medtem, se ga v matični Sloveniji ob letošnjem jubileju spominjamo le bežno.

Vasilij Melik o Einspielerju:

Andreja Einspielerja sta odlikovali nesebična prizadevnost in izredna ustvarjalnost ves čas javnega delovanja od revolucije 1848 do smrti 1888. Celovec je bil v večini petdesetih in šestdesetih let središče slovenske kulture v mnogočem po njegovi zaslugi. V ustavni dobi je imel največjo vlogo kot izdajatelj Slovenca (1865-1867). Ob prenehanju njegovega izhajanja ljubljanski mladoslovenci niso igrali lepe vloge. Dotlej je bil Einspieler eden vodilnih vseslovenskih politikov, potem pa se je veliko bolj omejil na Koroško. Enakopravnost Slovencev, katoliška vera in federalistična Avstrija so bile temelj njegove politike. Upravičeno so ga imenovali "očeta koroških Slovencev".