Kazenska ovadba zaradi genocida proti Mitji Ribičiču

| 04.10.2013, 12:54 Jože Bartolj

Publicist Roman Leljak je predstavil Kazensko ovadbo proti nekdanjemu visokemu funkcionarju Mitji Ribičiču, zaradi kaznivega dejanja genocida in vojnega hudodelstva. Ovadba obsega 504 strani, zanjo pa se je odločil, ker je zbral veliko obremenilnih dokumentov.

Ribičič je kot namestnik načelnika OZNA za Slovenijo leta 1945 in 1946, zadolžen za Štajersko, storil kaznivo dejanje genocida sedaj po 100. členu Kazenskega zakonika s tem, da je vodil, organiziral in logistično izpeljal nasilno izselitev nemške manjšine iz Slovenije v času od junija 1945 do septembra 1946. V času od junija 1945 do septembra 1946 je nadzoroval, vodil in organiziral nasilno izselitev najmanj 16.100 pripadnikov nemške manjšine ne glede na spol in leta starosti.

Poleg tega mu kazenska ovadba očita, da je kot komisar brigade IV. operativne cone in Koroške grupe odredov v činu majorja od decembra 1943 do maja 1945 storil kaznivo dejanje vojnega hudodelstva sedaj po 102. členu Kazenskega zakonika s tem, da je ukazoval in vodil likvidacije civilnih oseb, ukazoval likvidacije svojih vojakov brez sodnih procesov. Leljak je v arhivih našel tudi seznamov domnevnih izdajalcev, ki jih je Ribičič sestavljal na način, da je osebno ali preko podrejenih zasliševal in mučil civilne in vojaške osebe. Tako pridobljene podatke je potem uporabil in sestavil sezname ljudi, ki so bili po vojni v večini likvidirani, obsojeni na dolgoletne zaporne kazni ali pa nasilno izgnani iz Slovenije. Na teh seznamih je skoraj petsto ljudi s področja Štajerske in Koroške, ki so po vojni izginili.

Prijavitelj Zoran Leljak predlaga, da se izvedejo predlagani dokazi v smislu izvedbe predkazenskega postopka ter se po opravljeni preiskavi zoper osumljenca vloži obtožni akt zaradi suma storitve kaznivih dejanj genocida po 100 čl. KZ-1B in kaznivega dejanja vojnega hudodelstva po 102. čl. KZ-1B

Spomnimo, da so kriminalisti Mitjo Ribičiča zaradi suma sodelovanja v povojnih pobojih že enkrat ovadili, (maja 2005) ko je bil osumljen kaznivega dejanja genocida. Preiskovalni sodnik ljubljanskega okrožnega sodišča je takrat zavrnil predlog tožilstva, da se opravi preiskovalna dejanja. Isti tožilec je nato zahteval tudi preiskavo zaradi kaznivega dejanja hudodelstva zoper civilno prebivalstvo, vendar je sodišče tudi to zahtevo zavrnilo, saj da zanjo ni utemeljenega suma... Glede na takratno zadržanje sodišča, se tudi tokrat poraja dvom ali bo do procesa sploh prišlo, vendar pa je bilo po Leljakovih besedah kazensko ovadbo potrebno vložiti zaradi naše zgodovinske odgovornosti.