Pričevanje Kostaričanke, ki je ozdravela na priprošnjo Janeza Pavla II.
Cerkev po svetu | Marta Jerebič
Kostaričanka, ki je na priprošnjo Janeza Pavla II. ozdravela od možganske anevrizme, je na god bl. Janeza Pavla II., 22. oktobra, poromala v Mehiko, kjer se je za čudež zahvalila pred podobo gvadalupske Matere Božje. Tja jo je povabila nadškofija Mexico, da bi pričevala o svojem ozdravljenju.
Prav čudež pri Floribeth Mori Diaz je namreč blaženemu papežu odprl pot do kanonizacije, ki bo 27. aprila prihodnjega leta.
Zgodba njenega ozdravljenja se je začela aprila 2011, ko so ji odkrili hudo možgansko anevrizmo oziroma počeno žilo v možganih, in ji napovedali le še mesec dni življenja. "Strašno je bilo videti, kako trpijo moji otroci in domači, pa tudi jaz sem trpela, ker jih ne bom obiskala,'' je med pričevanjem povedala Diazova in dodala: ''Čeprav sem vedno imela vero v Boga, se je moja človeška plat bala smrti.'' Vera jo je vodila, da se je oklenila Janeza Pavla II. ki mu je rekla 'moj svetnik'. ''Gospodu si tako blizu, reci mu, naj me ne pusti umreti,'' je prosila pokojnega papeža.
Njena molitev je bila uslišana 2. maja 2011, dan po njegovi razglasitvi za blaženega. Diazova je lahko spremljala obred po televiziji. ''Naslednji dan je bil najbolj čudovit dan v mojem življenju, ko sem v sobi zaslišala glas, ki mi je dejal: 'Vstani, ne boj se'.'' Glas je prihajal z naslovnice revije, na kateri je bil Janez Pavel II. Potem se je začelo njeno okrevanje.
Ko so ji zdravniki potrdili, da je ozdravela, se je odločila, da bo to povedala in svoje pričevanje zapisala. Čez nekaj tednov se je povezala z Vatikanom in se odločila za nadaljnje preiskave v Kostariki in Rimu, da so preučili njeno čudežno ozdravitev. Diazova pravi, da je pričevanje o tem v njenem življenju postalo prednostna naloga številka ena. V Kostariki obiskuje bolne, govori po župnijah in gre povsod, kamor jo povabijo, da pove svojo zgodbo. ''Zdaj je vse, kar delam, v Božjo slavo,'' je dejala. ''Sem orodje, ki ga je Gospod uporabil, da opravi svoje delo, vendar se mi ne bi zgodilo nič od tega, kar se je, ko ne bi moja družina imela vere. Imeti moramo veliko vere, saj življenje brez Boga sploh ni življenje,'' je še dejala Floribeth Mora Diaz.
