Jakob TurkJakob Turk
Jakob ČukJakob Čuk
Marcel KrekMarcel Krek

Kdo so klaretinci?

| 24.10.2013, 15:10

Ob današnjem godu redovnega ustanovitelja klaretincev, Antona Marije Clareta iz Španije, smo se za radio Ognjišče pogovarjali s p. Brankom Cestnikom. Povedal nam je, da so klaretinci uradno v Slovenijo prišli šele leta 1975, čeprav je bilo v klaretinski red, že prej, po prvi svetovni vojni, vključenih nekaj Slovencev. Vanj so najprej stopili Slovenci iz Trsta, Krasa in slovenske Istre, vseh skupaj skoraj deset.

Zgodovinsko smo klaretinci nastali v nemirnih časih, v 19. stoletju v Španiji, ko je enostavno zmanjkalo duhovnikov za pridiganje. Jezuiti so bili izgnani, revolucionarne oblasti so onemogočale delo še drugim redovom in enostavno ni bilo ljudi za evangelizacijo. Tako je obšla p. Klereta, sprva preprosta ideja, da je treba zbrati nekaj škofovskih duhovnikov, ki bi znova začeli pridigati. Na začetku tako ni šlo toliko za ustanovitev novega reda, nove redovniške družbe, kongregacije, pač pa bolj za duhovniško bratovščino, ki bi se posvečala pridiganju. To se je odvijalo leta 1849. V naslednjih desetletjih pa se iz tega razvije klasični red z redovniškimi obljubami in pravili.

Marijansko - misijonarski red
p. Branko Cestnik: "Redove sem spoznaval z načrtnim spoznavanjem, obiskoval sem jih in prebiral njihovo literaturo. Pri klaretincih me je pritegnila prav izrazita misijonarska naravnanost, ki je v prvi vrsti mišljena za dežele s krščansko tradicijo, torej za Evropo. Tudi naš red se je najprej posvečal ljudskim misijonom, poživljanju vere znotraj Evrope. V drugi fazi smo potem začeli tudi z misijoni v tretjem svetu, oziroma tam, kjer Kristusa še ne poznajo. To je bilo pri meni odločilno in tudi marijanskost, pritegnilo me je takoj tisto nekaj, kar je povezano z Marijo. Uradni naziv našega reda je Sinovi Marijinega brezmadežnega srca in to je bil drugi odločilni dejavnik, da sem se odločil za klaretince."

V Španiji mreža klaretinskih mladinskih Kolidžev

p.Branko Cestnik: "Naš red, kjer koli smo, ima povsod veliko mladinske pastorale. Ne tako izrazito, kot že po svoji karizmi recimo salezijanci, toda povsod, kjer delujemo, se veliko ukvarjamo z mladimi. V Španiji imamo veliko mladinskih centrov, Kolidžev, vsako leto klaretinci pripravijo peš romanje za mlade v Santiago."


Udeleženci okrogle mize tedna za življenje - z mikrofonom Tomaž Merše (photo: Marjana Debevec) Udeleženci okrogle mize tedna za življenje - z mikrofonom Tomaž Merše (photo: Marjana Debevec)

Bo pesem "Mama je ena sama" kmalu prepovedana?

Zaključujemo teden za življenje, katerega eden od osrednjih dogodkov je bila sredina okrogla miza na temo: moški in ženska je izvorni načrt. V pogovoru so sodelovali trije zakonski pari, ki so ...

Nogometašica Mirjam Kastelec (photo: osebni arhiv) Nogometašica Mirjam Kastelec (photo: osebni arhiv)

Ne želim si, da Downovega sindroma ne bi imel

Na Pohodu za življenje je pričevala nogometašica, ki je tudi najboljša strelka prve slovenske ženske nogometne lige. Vendar pa izjemna 23-letnica ni zgolj 'kraljica strelk', temveč je tudi vzorna ...

Če imamo močne sadike z golimi koreninami, jih sadimo jeseni, sicer pa rajši spomladi (photo: Stan Slade / Unsplash) Če imamo močne sadike z golimi koreninami, jih sadimo jeseni, sicer pa rajši spomladi (photo: Stan Slade / Unsplash)

Jesenska nega jagodičevja za obilno letino

Čeprav ob besedi jagodičevje največkrat pomislimo na jagode, maline, borovnice, robide, kosmulje in ribez, je jagodičevja iz leta v leto več. V Svetovalnici smo se ustavili ob nekaterih opravilih, ...

Marko Železnik (photo: osebni arhiv) Marko Železnik (photo: osebni arhiv)

Ko mami moli za tvoj »biznis«

V prostorih gradu Bogenšperk obratuje Krčma na gradu, katere vodenje je nedavno prevzel mladi kuharski šef Marko Železnik, ki se je že od svojega 15. leta izobraževal in izpopolnjeval na ...