Od jeseni v zimo na Švedskem

| 23.09.2013, 11:49 Matjaž Merljak

Zvone Podvinski, slovenski duhovnik na Švedskem, se na začetku jeseni pred vstopom v najhladnješi letni čas spominja dogodkov med rojaki in srečanj z njimi. Kot kaže v poročilu, ki ga objavljamo v nadaljevanju, je bilo poletje na Švedskem pestro tudi v slovenski skupnosti. Srečanja niso bila številčno množična kot tisto meseca maja v Vadsteni, a zato nič manj duhovno globoka in osebno povezovalna.

Krst v soboto 8. junija 2013 med sv. mašo ob 9.00 Viktorie Šare. Tudi mama Monika in ata Valter, kakor botrca Nikolina so si vzeli čas za lepo pripravo na sv. krst male Viktorie. Tudi povabilo slovenskega dušnega pastirja so vzeli zares, da še prej opravijo sv. spoved, da bi tako čistih src obhajali krstno slavje. Družini Šare iskrene čestitke, da bodo svojo starševsko dolžnost opravili po najboljših močeh, z božjim blagoslovom.

Istočasno, ko sta se v Stockholmu poročila princesa Madeleine in njen izbranec Christopher O'Neill, sta se v cerkvi Kristusa Kralja v Göteborgu poročila Monika Kovač in Marijan Horvatić. Slovenski dušni pastir je bil v pomoč hrvaškemu dušnemu pastirju Iliji, ki je že konec meseca maja moral domov, da poskrbi za bolno mamo. Monika in Marijan sta se duhovno lepo pripravila na življenjsko odločitev. Prihajala sta redno na pripravo, kakor sta tudi očistila svoji srci v dobri sv. spovedi, tako je zakrament sv. zakona še trdnejša vez z Bogom in med njima zakoncema. V cerkvi je bilo tisto drugo soboto v mesecu juniju zelo živo, saj se je zbralo okoli 150 svatov. Med lepim bogoslužjem, kjer je prihod in odhod novoporočencev spremljal organist, so Monikine sorodnice in prijateljice zapele pod vodstvom diakona Tomislava pesem, ki je bila nevesti pri srcu. Naj dobri Bog blagoslavlja to medsebojno zvezo, da bosta ostala zvesta drug drugemu vse življenje in naj ju obdari z otroki, ki naj se jih veselita in naj jih velikodušno sprejmeta. Bog vaju živi na mnoga srečna leta.

Sv. maša za domovino ter za pokojnega Feliksa Jablanovca je bila 16. junija v Angeredu. Po sv. maši je sledil blagoslov avtomobilov. Ko je bil končan prvi del v cerkvi in nato zunaj blagoslov avtomobilov, se je vsa skupnost zbrala v župnijski dvorani, kjer je v okviru Slovenskega Doma sledil kratek kulturni program ob dnevu slovenske državnosti. Potem je sledil družabni del, kjer so se rojaki zadržali še nekaj časa. Lepo je, ko rojaki začutijo dolžnost moliti za domovino, da bosta v njej vladala mir in pravičnost ter medsebojno sožitje.

Zlata poroka Franca in Jožice Breznik v Köpingu 24. junija 2013 med popoldansko sv. mašo je zaznamovala srečanje rojakov v tej slovenski skupnosti. Sv. maša je bila ena sama zahvala Bogu za zlatoporočenca ter prošnja, naj ju dobri Bog še naprej blagoslavlja, da bosta s svojo zvestobo njemu in drug drugemu izpričevala, kako pomembno je vztrajati drug ob drugem, si biti zvest v sreči in nesreči v bolezni in zdravju ter drug drugega ljubiti vse dni življenja. V svetu, v katerem živimo, so redki zakonci, ki dočakajo zlato poroko. Danes se mnogi ločijo zelo hitro, zelo težko drug z drugim potrpijo. Ta dva naša zlatoporočenca pa sta priča medsebojne lepe ljubezni, ki temelji tudi na žrtvi in razdajanju drug drugemu ter v služenju tudi slovenski skupnosti v Köpingu. Ob oltarju okrašena s sinovoma in njunimi domačimi, kakor tudi z rojaki, sta se zahvaljevala za prehojeno pot. Vsi skupaj so prosili, da bi jima dobri Bog naklonil še veliko skupnih let. Draga zlatoporočenca, Jožica in Franc Breznik, hvala vama za vse gostoljubje do vseh duhovnikov, ki so delovali med vami na Švedskem, hvala vama za vajino zvestobo Bogu, pa tudi narodnim vrednotam in vajini aktivnosti v slovenskem društvu ter za vso velikodušno pomoč rojakom, ki so ostareli in onemogli. Še naprej ostanita pričevalca vere, kakor tudi slovenstva na Švedskem.

Krst Viktorie Julie Ide Marie Mak Reinholdsson je bil popoldan 18. 8. 2013 v Byarumu. Sorodniki in prijatelji so se tretjo nedeljo v mesecu avgustu zbrali v tej starodavni cerkvi, kjer sta starša Jenny in Fredrik prinesla h krstu svojo drugo hčerko Viktorio. Vse zbrano občestvo je ob pomoči programa za krst lepo zbrano sodelovalo, posebej ko so obnavljali krstne obljube. Na tem temelju je slovenski dušni pastir majhno dete krstil v imenu Troedinega Boga. Krstitelj Zvone je povabil starše in navzoče: »Krst nam nalaga veliko odgovornost, da živimo iz vere, da smo sredi tega življenja Kristusove priče ter da zapustimo deželo poganskih razvad, kot je to storil Abraham, ki je veroval Bogu. Kristjan mora biti svetilnik v tem poganskem svetu, mora biti luč sveta in sol zemlje. Po krstu je duhovnik povabil starše in botra takole: Prejmite Kristusovo luč. Temu je sledilo povabilo, da bi to lučko vere, dete prižgano prineslo pred vsemogočnega Boga. Da bi v letu vere najprej starši in botri postali živi pričevalci vere v Jezusa Kristusa.

Na praznik sv. Jožefa je zaspala v Gospodu Silva Červar, mama Rože Tomažič in Ane ter Liljane. Pogrebno sv. mašo in pogreb je vodil Håkan Jerrhage, slovenski dušni pastir Zvone pa je somaševal in sodeloval na pogrebu. Sorodniki in znanci so se v lepem številu poslovili od pokojne žene, mame, babice in prababice Silve. Bila je preprosta, a plemenitega srca, kar so še posebej doživljali njeni, ki jo sedaj zelo pogrešajo. Istra, Švedska, nebesa, to so postaje njenega bogatega življenja. Naj mama Silva počiva v miru. Dobri Bog naj poplača njeno žrtev za družino z bogatim plačilom v nebesih.

Feliks Jablanovec iz Göteborga je umrl 18. aprila 2013 v Hjälbo blizu Göteborga. Dobrih osem let je bil privezan na invalidski voziček in posteljo, potem ko ga je večkrat prizadela možganska kap. Hvalabogu se mu je povrnil govor in je tako mogel slediti pogovoru in je še rad zapel kakšno slovensko pesem, največkrat Češena si Marija... Feliks je bil v dolgoletni oskrbi ljubljene žene Lenike, kakor so jo klicali njeni. Vsa ta leta je z vso ljubeznijo in skrbno služila svojemu možu, kar ji je vzelo veliko moči. In vendar, storila je vse po svojih močeh in vednosti, da bi bil Feliksov križ vsaj nekoliko lažji.

Feliks in Lenika sta ena izmed najstarejših slovenskih priseljencev na Švedskem in ena prvih romarjev v Vadsteno, kar je p. Janez Sodja 1974. leta začel slovenska romanja k Sv. Brigiti Švedski. Bila sta redna obiskovalca slovenskih sv. maš, redna romarja v Vadsteno, kakor tudi vselej pozorna tudi do slovenskih dušnih pastirjev. V Angeredu sta mnoga leta poskrbela za prijetno druženje po blagoslovu avtomobilov. Prav tako sta se z veseljem udeleževala slovenskih praznovanj, tudi Miklavževanja. Feliks je bil vesele narave in je vselej poskrbel za kakšno prijetno presenečenje. Bila sta zelo gostoljubne narave. Posebej pa sta z Leniko skrbela za lepoto srca, ko sta se udeleževala tudi sv. spovedi v maternem jeziku. Skupaj sta rada obdelovala domači vrt in sadovnjak, kjer je marsikaj zraslo. Nekoliko stran od doma pa sta imela košček zemlje, kjer sta poleg vrtnin skrbela za čebele, ki so bila Feliksova velika ljubezen. Bila sta tudi nabiralca gob, poleg vseh ostalih skrbi in obveznosti v družini in na delovnem mestu, kjer je Feliks delal v Volvu vse do penzije.

Dragi Feliks, hvala vam za tako lepo pričevanje, za vero, za pristno krščansko veselje in humor, za slovenstvo, na katerega ste bili tako ponosni. Mi se vas s hvaležnostjo spominjamo v molitvah in pri sv. maši, vi pa prosite za nas, da bomo čuječi v življenju.

Ni še tako dolgo, kar je v Sloveniji decembra 2012 umrl Ludvik Rener. Letos pa je meseca junija s tega sveta za njim odšla tudi njegova žena Dragica. Živela sta v Sladkem vrhu, blizu Šentilja. Dragica in Ludvik sta bila aktivna v Slovenskem društvu v Olofströmu, kakor tudi v tamkajšnem slovenskem občestvu. Svoj dom sta imela vselej odprt tudi za slovenskega duhovnika, ki sta mu izkazala gostoljubje. Kar nekaj let nazaj pa sta se preselila v Slovenijo, blizu svojega doma, da bi tam preživela jesen življenja. Toda bolezen je naredila svoje. Oba sta odšla v prerani grob. Ludvik in Dragica, hvala vama za lepo pričevanje in za vse dobro, ki sta ga izkazovala ljudem. Iskreno sožalje hčerki Klavdiji z družino, ki je sedaj ostala sama v Sloveniji. Hvala Janezu in Idi Rampre, ki sta letos obiskala njuno zadnje počivališče na zemlji. V miru počivajta na šentiljskem pokopališču.

Pogrebna sv. maša od pokojne mame Štefanije Borovec je bila 25. junija 2013 ob 11.30 v cerkvi Kristusa Kralja v Göteborgu. Dva dni kasneje je bilo na Kvibergu slovo od pokojne mame Štefanije, preden so vse uredili za pogreb v Varaždinu, ki je bil v mesecu juliju. Družini Glavak iskreno sožalje. Obenem pa se slovenski dušni pastir zahvaljuje Jasni in Branku Glavak, ki sta poskrbela tudi za sv. popotnico ob odhodu mame Štefanije s tega sveta v večnost.