Predstavitev izjave Sveta krščanskih cerkva in Islamske skupnosti
Večje verske skupnosti v Sloveniji o davku na nepremičnine
Slovenija Tone Gorjup
Svet krščanskih Cerkva v Sloveniji (sestavljajo ga Katoliška Cerkev, Evangeličanska Cerkev, Srbska Pravoslavna Cerkev in Evangeljsko-binkoštna Cerkev) ter Islamska skupnost v Sloveniji izražata veliko in resno zaskrbljenost nad spremembo zakonodaje, ki zadeva verske skupnosti. Gre za nekatere določbe Zakona o davku na nepremičnine in poskus celovite spremembe Zakona o verski svobodi.
Navedene verske skupnosti v izjavi, ki so jo podpisali škof Andrej Glavan v imenu Katoliške Cerkve, škof Geza Filo v imenu Evangeličanske Cerkve, Milan Duduković v imenu Srbske Pravoslavne Cerkve, Daniel Brkič za Evangelijsko-binkoštno Cerkev in Nevzet Porić v imenu Islamske skupnosti v Sloveniji, opozarjajo, da pravica do svobode veroizpovedi uživa posebno ustavno varstvo in je ni dopustno kakor koli trajno ali začasno razveljaviti ali omejiti. Dodajajo še, da takšen status verske svobode spoštuje tudi Evropska unija. V Pogodbi o delovanju se zavezuje k odprtemu, preglednemu in rednemu dialogu s Cerkvami in drugimi verskimi skupnostmi.
Verske skupnosti opozarjajo, da bo predlog novega Zakona o davku na nepremičnine, ki predvideva obdavčitev sakralnih in drugih prostorov za opravljanje verske dejavnosti, za njihovo delovanje pomenila veliko finančno breme, ki ga ne bodo mogle poravnati. Številne nepremičnine, ki služijo izvajanju verskih dejavnosti, še posebej bogoslužja, bodo podvržene obdavčitvi, s čimer se bodo stroški njihovega vzdrževanja znatno povečali. Takšna davčna politika bo lahko vodila v neposredno omejevanje in ukinjanje bogoslužne, vzgojne in izobraževalne ter dobrodelne dejavnosti v naših verskih skupnostih ter odprodajo stavb za versko in drugo splošno-koristno dejavnost. Morebitno uveljavitev tega zakona je mogoče razumeti kot neposredno omejitev oz. nezmožnost uresničevanja temeljne človekove pravice do svobode vesti in veroizpovedi, pravice do zbiranja in združevanja, pravice do socialne varnosti in zdravstvenega varstva za verske delavce in programov socialne države na ozemlju države Slovenije.
Predstavniki verskih skupnosti opozarjajo tudi, da bo država z uvedbo tega zakona diskriminatorno dvojno obdavčila vernike – najprej kot državljane in nato še kot pripadnike verskih skupnosti. Celotno breme plačevanja davka bo padlo na vernike, v kolikor bodo hoteli imeti bogoslužne in druge prostore, ki so potrebni za izvrševanje ustavno zajamčene pravice do svobodnega izpovedovanja vere. Ob tem poudarjajo, da takšnega davčnega zakona ne pozna nobena država v Evropski uniji in nobena druga primerljiva demokratična evropska država, zato ga ocenjujemo kot skrajno neprimernega.
Svet krščanskih Cerkva v Sloveniji in Islamska skupnost zato pozivata vlado, da nemudoma prične s formalnimi pogovori s Cerkvami in drugimi verskimi skupnostmi o vseh zakonodajnih aktih, ki zadevajo področje ustavne pravice do svobode vesti oziroma veroizpovedi. Pričakujejo, da napovedane določbe Zakona o davku na nepremičnine in spremembe Zakona o verski svobodi, ki se nanašajo na svobodo delovanja Cerkva in drugih verskih skupnosti, v duhu ustave in evropskega prava ne bodo sprejete prenagljeno in enostransko, temveč v dialogu s Cerkvami in drugimi verskimi skupnostmi.
