Narodne skupnosti v Avstriji za izboljšavo zaščitne zakonodaje
Svet
Naše severne sosede konec meseca čakajo parlamentarne volitve. Da poslanci v novem sklicu ne bi pozabili perečih vprašanj, povezanih z manjšinami v Avstriji, so v centru narodnih skupnosti oblikovali peticijo s predlogi za izboljšave v zaščitni zakonodaji za manjšine in jo skupaj z zahtevanimi 500 podpisi že predali zdajšnji predsednici parlamenta na Dunaju Barbari Prammer.
Omenjena peticija predlaga formulacijo ustavnega člena, ki bi zaščitil vse priznane narodne skupnosti v Avstriji. "Zdaj imajo poseben status Slovenci in Hrvati, ki so zaščiteni po avstrijski državni pogodbi, a je tudi ta iz leta 1955, zato bi bila nujna modernizacija," je za naš radio pojasnil prvopodpisani pod peticijo, koroški Slovenec Marjan Pipp. Drugi predlog se nanaša na organiziranost narodnih skupnosti v Avstriji. "Danes so vse narodne skupnosti v Avstriji organizirane kot društva, kar se nam zdi velika pomanjkljivost," je dodal. Želja narodnih skupnosti pri severnih sosedih je, da bi se Avstrija pri tem zgledovala po Sloveniji, "kjer sta italijanska in madžarska narodna skupnost organizirani kot samoupravni narodni skupnosti". Prav tako zahtevajo nov, moderni izvedbeni zakon o narodnih skupnostih, "ki naj bi bil usmerjen in naj bi se ravnal po ustavnem določilu, kakršnega smo predlagali v peticiji".
Vlada na Dunaju spremembo zaščitne zakonodaje za manjšine obljublja že nekaj let, a konkretnih korakov v tej smeri še ni. "Z vložitvijo te peticije prav zdaj, ob koncu mandata, smo želeli opozoriti, da vlada še ni izpolnila obljube, obenem smo želeli dati pobudo za naslednji mandat," nam je povedal Pipp.
