Karlo Bolčina
Bolčina: S prvim septembrom se v Cerkvi na Slovenskem začenja „adventni čas“
Slovenija | 24.08.2013, 07:30
Gost tokratne oddaje Spoznanje več, predsodek manj na Radiu Ognjišče je bil dekan iz Štandreža, duhovnik Karlo Bolčina. Osrednja tema oddaje je bila: Kako povrniti zaupanje v Cerkev glede na zadnje dogodke. Meni, da so ti v prvi vrsti prizadeli najbolj verne, o nadaljnjem dogajanju pa dodal, da se s prvim septembrom v Cerkvi na Slovenskem, predvsem pa v ljubljanski in mariborski nadškofiji, začenja čas pričakovanja in molitve za nova nad pastirja.
„Cerkev sestavljamo ljudje, vsi po zakramentu sv. krsta in zato smo vsi drug drugemu zaupljivi,“ je v začetku oddaje na vprašanje, kako zadnji dogodki vplivajo na posameznikovo vero, dejal duhovnik Bolčina. „Ponavadi zaupamo notranjosti človeka, ki je ne vidimo ampak ji lahko prisluhnemo iz njegovih ust, zaupamo pa tudi človeku zaradi njegovih dejanj. Tukaj pa lahko nastopi dvom in lahko nastopi določena težava. Besedam moramo verjeti, ker nimamo druge rešitve, tudi če se nam nekdo zlaže, dejanj pa ne moremo skriti, tako da dejanja gotovo vplivajo na zaupanje, vplivajo tudi na vero.“
Bolčina je nadaljeval, da če so dejanja v nasprotju z naukom, ki ga človek uči, posebej, če gre za osebo, ki uči tudi cerkveno občestvo, potem to gotovo vpliva na naše zaupanje. „Kdo so najbolj občutljive osebe? Po mojem mnenju so najbolj občutljive tiste, ki so najbolj verne. Tisti, ki so najbolj zaupali sedaj čutijo, da je bilo njihovo zaupanje zlorabljeno, čutijo, da je njihovo zaupanje prizadeto.“
V nadaljevanju je Bolčina odgovarjal na vprašanja poslušalk in poslušalcev. Večina je izrazila prizadetost nad zadnjimi dogodki, slišati je bilo tudi nekaj predlogov. Denimo, da bi se morali duhovniki po vzoru drugih poklicev izobraziti tudi v ekonomski stroki. Bolčina je temu pritrdil. „Mi pošiljamo v prvo vrsto v boj vojake brez puške. Ta primerjava sicer dandanes ni najboljša, ker smo vsi proti vojni ampak to je dejstvo.“
Meni, da nadškofje niso bili dovolj poučeni v ekonomski stroki, zato so zaupali določenim svetovalcem. „V naslovnikih pišejo imena tistih, ki so škofovi najožji svetovalci. V preteklosti sem že večkrat povedal, da bi bilo treba tudi ta imena pobrskati in jih vprašati, kakšne nasvete so jih dajali.“
Bolčina je vse povabil k poglobljeni molitvi v tem za Cerkev pretresljivem času. „Za take dogodke je potrebno najprej moliti. Kajti vsaka duhovniška, še najbolj pa škofovska služba, ima prvenstveno vlogo posvečevanja. Posvečevati pa pomeni povezovati človeka z Bogom in to naredimo v molitvi.“
Bolčina se je pri pomoči Cerkvi obrnil tudi na laike. Prepričan je, da so ti steber Cerkve, le da je do njih včasih težje priti. „Duhovniki in škofje pričakujemo od laikov preveč, ne da bi jim že prej dovolili, da se na to pripravijo. Brez priprave laiki ne boste mogli sodelovati. Drugi problem je strah, ki ga imamo duhovniki pred laiki.“
A je Karlo Bolčina optimističen. Prepričan je, da se s prvim septembrom za Cerkev na Slovenskem začenja advent, čas pričakovanja. To je po njegovih besedah čas molitve, spokornosti, priprave in pričakovanja. „Ljubljanska in mariborska škofija naj ta adventni čas res vzameta kot čas molitve za nove nad pastirje.“
