Andreja Valič Zver: Brez spomina ni demokratične prihodnosti
Slovenija
V Sloveniji in širši Evropi se 23. avgusta spominjamo žrtev vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Ob tej priložnosti je Litva, ki trenutno predseduje Evropski uniji, pripravila tako posebno slovesnost kot tudi mednarodno konferenco ter k sodelovanju povabila ministre za pravosodje in predstavnike mladih z območja povezave. Pri nas bo osrednja slovesnost 30. avgusta v Kobaridu, pripravlja jo Študijski center za narodno spravo.
Evropski parlament je leta 2009 sprejel resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu. V njej je članice Evropske unije pozval, naj 23. avgust razglasijo za dan spomina na žrtve vseh totalitarizmov. Zakaj je bil izbran 23. avgust? Na ta dan leta 1939 sta takratna vodja diplomacij Nemčije in Sovjetske zveze, Ribbentrop in Molotov, podpisala sporazum, ki je poleg medsebojnega nenapadanja določil tudi interesne sfere obeh držav na stari celini.
Evropski parlament je v resoluciji, sprejeti pred štirimi leti, med drugim poudaril potrebo po ohranjanju spomina na tragično preteklost stare celine, saj brez resnice in spomina ne more biti sprave. Podobno je v pogovoru za naš radio poudarila direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič Zver: "Brez spomina ni demokratične prihodnosti. Tisti, ki govorijo, da je treba pozabiti, se zelo motijo. Rešitev ni pozaba. Rešitev je razmišljanje, rešitev je govor, rešitev je to, da ljudje povejo svojo zgodbo."
Podatki o tem, koliko žrtev po svetu so do zdaj povzročili trije totalitarni režimi - fašizem, nacizem in komunizem - so različni. Žrtev je bilo zagotovo več deset milijonov. V Sloveniji so po popisu, ki ga je izvedel Inštitut za novejšo zgodovino, totalitarni sistemi v času druge svetovne vojne in nekaj mesecev po njej povzročili približno 98 tisoč žrtev. Od tega je med samo vojno na obeh straneh umrlo skupaj približno 83 tisoč ljudi, 15 tisoč jih je umrlo neposredno po njej, ko so komunistične oblasti izvedle množične povojne poboje.
V Sloveniji 23. avgust kot evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov uradno praznujemo od lani. Letošnja spominska slovesnost bo prihodnji petek zvečer na Kobariškem trgu, zbrane bo nagovoril slovenski pisatelj iz Trsta Boris Pahor. Študijski center za narodno spravo pred tem v dopoldanskem času v prostorih ustanove Fundacija poti miru v Posočju pripravlja mednarodni znanstveni posvet o fašizmu in protifašizmu na Primorskem. "Kobarid ima v slovenski zgodovini velik pomen. Kobarid nekako figurira v zavesti slovenskega človeka kot kraj spomina. Zato Kobarid. Letos se med drugim spominjamo 75-letnice atentata na Mussolinija v Kobaridu in 70-letnice kapitulacije fašistične Italije," je pojasnila Valič Zverova. Direktorica Študijskega centra za narodno spravo želi, da bi se spominske slovesnosti v Kobaridu v čim večjem številu udeležili tako slovenski politiki kot tudi vsi ostali. "Vse Slovenke in Slovence vabimo, da se tega dne spominjajo vseh žrtev. Ne samo zato, da bi se s tem spominjali preteklosti. Gre predvsem za našo prihodnost. Za razmislek o preteklosti, da bi bila naša prihodnost boljša," je prepričana.
