Suša pustoši!

| 02.08.2013, 14:55

Primanjkljaj padavin in visoke temperature botrujejo suši in vročinskemu šoku, ki sta oba še posebej prizadela rastline v kmetijski pridelavi. Razmere so se začele zaostrovati že pred desetimi dnevi, zaradi nadaljevanja vročine pa bo škoda še večja.

Po že prejšnji teden narejeni prvi oceni škode, ki jo je pripravila Kmetijska svetovalna služba v okviru Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, sta pomanjkanje padavin in visoke temperature poleg Prekmurja najbolj prizadeli še kmetijsko pridelavo v celi vzhodni Sloveniji, na širšem primorskem pa tudi na vseh tistih področjih, kjer so tla plitva in peščena, na območju naplavin vodotokov v ravninskih predelih ter v hribovskih območjih na nagnjenih, sončnih legah in plitvih tleh. Od poljščin je najbolj prizadeta koruza, saj so neugodne vremenske razmere nastopile prav v času cvetenja. Koruza ne bo dosegla normalne višine, na peščenih tleh ne bo niti formirala storžev. Trenutna ocena škode je do 50 % manjši pridelek.

Močno je prizadeto je tudi travinje. Problem bo pridelati zadostno količino voluminozne krme, saj bo suša na travnikih povzročila izpad ene do dveh košenj. Izpad pridelka bo v povprečju 30 %, v nekaterih predelih do 70 %. Trenutno zaradi sušnih razmer ni mogoča setev krmnih dosevkov, ki bi izpad pridelka lahko nadomestili. Visoke temperature so povzročile precej škode pridelovalcem zelenjave, nasadih sadnih vrst in vinogradih, je na petkovi novinarski konferenci povedala dr. Dušica Majer s sektorja za kmetijstvo in gozdarstvo.

V sušnem obdobju kmetijski svetovalci svetujejo plitvo mehansko obdelavo tal, v posevkih, ki so zapleveljeni je nujno dosledno odstranjevanje plevelov, obvezno je valjanje vseh posejanih posevkov takoj po setvi, višino morebitne košnje je potrebno prilagoditi na 5-7 cm.

V sadovnjakih in vinogradih se priporoča redno mulčenje ali košnja v zatravljenih nasadih, v obdelanih pa plitka obdelava tal. Na izpostavljenih legah se priporoča redčenje grozdja v vinogradih, v sadovnjakih pa odstranitev poškodovanih plodov. Za blažitev vpliva suše se svetuje škropljenje rastlin s protistresnimi pripravki na osnovi aminokislin. Obenem je priporočeno dodajanje pripravkov s kalijem, saj kalij uravnava vodni režim rastlin. Nikakor pa ni priporočljivo kakršnokoli gnojenje z organskimi ali mineralnimi gnojili.

Državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje mag. Tanja Strniša pa je povedala, da je ministrstvo v okviru programskega obdobja 2007-2013 namakanju namenilo 12 milijonov evrov, ki še niso porabljena. Izplačanih je bilo 2,6 milijonov evrov, lani pa je bil izveden razpis za 10 milijonov evrov. Odločbe prijav na ta razpis naj bi bile izdane v tem mesecu. V prihodnjem programskem obdobju do leta 2020 je za namakalne sisteme po njenih besedah predvidenih 24 milijonov evrov.

Po besedah državne sekretarke je bila škoda zaradi lanske suše ocenjena na 56 milijonov evrov. Vlada je za njeno odpravo namenila 5,6 milijonov evrov. Predvsem manjše kmetije naj bi sredstva prejela kmalu, za izdajo sredstev kmetijskim podjetjem pa potrebujejo še soglasje Evropske komisije.

Generalna direktorica VURS dr. Vida Čadonič Špelič pa v teh dneh znova poziva k skrbnemu ravnanju z živalmi in v času vročine poudarila pomen vode, sence in zračenja.