Kardinal Franc Rode
Kardinal Rode: papež bo prenovil Cerkev
Marjana Debevec
Pri založbi Družina so izdali prvo papeževo knjigo v slovenskem jeziku Odprt um in verujoče srce ter še dve deli in sicer Frančišek: Papež s konca sveta ter Frančišek: Življenje, ideje in misli, ki opisujeta njegovo življenje in osebnost.
Knjiga Odprt um in verujoče srce vsebuje nabor govorov, ki jih je imel sedanji papež Frančišek še kot buenosaireški nadškof Jorge Mario Bergoglio za škofe, duhovnike in redovnike. Govori so vzeti iz širokega časovnega okvirja 40 let.
Iz knjige je po besedah kardinala Franca Rodeta razvidno, da je papeža globoko zaznamovala jezuitska t.i. ignacijanska duhovnost. Kljub temu ne nastopa kot klasičen jezuit, pač pa z metodami, ki so bližje duhovnosti sv. Frančiška Asiškega, čigar ime si je nadel kot papež. V govorih tako citira svetnike, kot sta Frančišek in Ignacij Lojolsk. „Recimo, pravi tole: 'Žalost je Satanova čarovnija, ki nam otrdi srce in ga zagreni. Žalost je greh proti upanju.“
Knjiga ameriškega avtorja Thomasa J. Craughwella Frančišek: Papež s konca sveta je po mnenju Rodeta, ki je avtor predgovora, zanimiva in berljiva. Prinaša papežev življenjepis s številnimi fotografijami iz njegove mladosti, predstavljeno pa je tudi obdobje pred Frančiškovim pontifikatom in začetek njegovega papeževanja. H knjigi je dodan pogovor s kardinalom Rodetom o konklavu.
Tudi delo italijanskega časnikarja Andree Tornisellija Frančišek: Življenje, ideje in misli po besedah kardinala Rodeta prinaša "simpatično predstavitev" nekdanjega kardinala. Avtor uvodoma predstavi papeževo družino italijanskih migrantov v Argentini, ki je bila "dostojanstveno uboga". Delo v prevodu Staneta Zoreta opiše tudi Bergoglijevo življenje, vse od mladosti, študija v Nemčiji in obdobja, ko je postal Provincial jezuitov v Argentini. „Osebno je bil on vedno skromen. Nikoli ni imel tajnika. Zelo rad je obiskoval revne četrti, revne župnije na periferiji v Buenos Airesu.“
Po Rodetovem mnenju je Frančišek nenavaden papež. „Že njegovo ime Frančišek ni samo ime, ampak je tudi program. Se pravi: uboštvo, notranji mir, simbol prenove Cerkve. Papež je praktično vse sledove monarhičnosti odstranil. Raje se imenuje rimsko škof kot papež. Ve vem, če sploh izgovarja besedo papež. Ima pa tudi zelo drzne poteze. Recimo to, da ne gre stanovat v tretje nadstropje apostolske palače. Rekel je: jaz bom tam med tremi, štirimi ljudmi, ki bodo dajali informacije in jih tudi omejevali, čez en mesec ne bom več normalen človek.“
Kardinal Franc Rode je spregovoril tudi o Frančiškanovem prenavljanju Cerkve. „To je meni osebo rekel: Jaz vem, zakaj sem bil izvoljen. Zato, da reformiram rimsko kurijo. Najprej hoče spremeniti mišljenje v rimski kuriji: to ni oblast, ampak je služenje in pomoč lokalnim cerkvam.“
Pri tem je poudaril zbornost ali soodgovornost papeža in škofov pri vodenju Cerkve. Papeža bi težko označil kot zgolj konservativnega ali progresivnega. Po Rodetovem mnenju bo razočaral pripadnike obeh smeri.
"Konservativci" mu že očitajo, da uničuje papeški dvor, je preveč preprost in da nima intelektualnega potenciala prejšnjega papeža, "progresivci" pa ne bodo dočakali odprave celibata, duhovnic, potrditve splava in istospolnih porok.
Kardinal Rode je poudaril tudi usmerjenost papeža Frančiška k dialogu in reševanju socialnih vprašanj. Prepričan pa je tudi, da s Frančiškom prihaja doba duhovne prenove tako v Cerkvi kot v svetu.
