Nam grozi razpad javnega zdravstva?
Slovenija | 03.07.2013, 17:49 Tone Gorjup
V nov teden in mesec smo vstopili z dnem, ko naj bi zdravnica Nada Cesarec iz Brežic začela prestajati polletno zaporno kazen. Del zdravnikov družinske medicine je začel s pogostejšimi napotitvami k specialistom. Predsednik države Borut Pahor je sprejel predstavnikom inciative zdravnikov. V javni obravnavi je zakon o zdravstveni dejavnosti.To so razlogi, da smo v oddajo „Pogovor o“ namenili aktualnim razmeram v zdravstvu s poudarkom na družinski medicini oziroma primarnem zdravstvu. O stanju na tem področju sta spregovorila specialista družinske medicine dr. Danica Rotar Pavlič in dr. Janez Rifel.
Zanimalo nas je, kako bi opredelili družinskega zdravnika. To je zdravnik na osnovni ravni, ki zdravi določeno družino. Zdravi starše in otroke, pa tudi stare starše. Pozna družino, njeno preteklost, morebitne obremenitve in okolje v katerem določena družina ali skupnost živi. Družinski zdravniki so kot nekakšna vstopna vrata za kakršnekoli zdravstvene težave v naši družbi.
Nevzdržne razmere v osnovnem zdravstvu
Razmere na področju osnovnega zdravstva kamor sodijo zdravniki družinske medicine so, kot pogosto slišimo, v zadnjih tednih in mesecih nevzdržne. Na nek način je sodu izbila dno obsodba zdravnice Nade Cesarec na zaporno kazen. Zdravniki družinske medicine se podobno kot ona večkrat znajdejo v situaciji, ko bi morali biti naenkrat na dveh ali celo treh deloviščih, kar pa je nemogoče. Zato je stres prav ob tem primeru postal grozljiva okoliščina njihovega dela. Kot zdravniki v osnovnem zdravstvu so vključeni tudi v nujno medicinsko pomoč. Potrebni so tudi obiski na domu in druge oblike terenskega dela. Potem so tu še dežurstva. Poleg tega, da so njihove čakalnice prenatrpane in morajo do konca delovnega časa na nek način najti čas za vse, ki potrkajo na vrata. Zaradi prevelike obremenjenosti izgorevajo, kar se pozna tudi na zgodnji umrljivosti. Tu je še organizacijska nedorečenost oziroma nezmožnost vplivanja na organizacijo dela v ambulanti. Srečujejo se s številnimi birokratskimi ovirami in sistemsko neurejenostjo na področju zdravstva. Zadnja leta se na plečih zdravnikov in njihovih bolnikov rešujeta še zdravstvena blagajna in proračunski primanjkljaj.
Bodo odgovorni prisluhnili in se zganili?
Del zdravnikov družinske medicine je s 1. julijem začel s pogostejšimi napotitvami k specialistom. S tem naj bi pridobili več časa za starejše in kronične bolnike ter poskrbeli, da se jim dolgoročno zdravje ne bi preveč poslabšalo. Mlajše bolnike pa bi po prvem pregledu zaradi nezmožnosti in časovnih obremenitev poslali na pregled k specialistu. Za to obliko „mehkega“ protesta so se odločili, da bi tiste, ki v zdravstvu odločajo, prisilili k dialogu. Odločili so se sicer le bolj dosledno upoštevati zakon o zdravniški službi, ki jim nalaga strokovno delo. Ob tem so poudarili, da približno sedem minut na enega bolnika, ne omogoča strokovnega dela. Zato nameravajo dobro oskrbeti tiste, ki so res bolni oziroma bolj bolni. Po dosedanjim izkušnjah na ministrstvu in drugih ustanovah njihovim predlogom prisluhnejo, jim pritrdijo. Njihovih analiz in raziskav, ki bi bile koristne pri izboljšanju stanja preprosto prezrejo in odložijo v predal. To se ponavlja že vrsto let. Odgovorni se včasih sprenevedajo, da prvič slišijo za predloge, spet drugič iščejo izgovore, nič pa se ne spremeni.
Komu je/bo namenjena zapletena zakonodaja?
Zdravnike družinske medicine moti tudi gasilski način reševanja stanja v zdravstvu. Prenova zakonodaje je potrebna in to celostna, saj se recimo zakon o zdravniški službi, ki je trenutno v javni obravnavi, navezuje na več drugih zakonov in ga ni mogoče kvalitetno prenoviti brez celostnega pristopa. Obenem ugotavljajo, da sedanji vladni predlog ne vključuje njihovih predlogov, pušča ob strani vrsto vprašanj, ki zadevajo osnovno zdravstvo, nekatere zadeve celo poslabšuje. Moti jih tudi to, da so javno razpravo odprli v času počitnic, ko so zdravniki preobremenjeni, saj nadomeščajo tiste, ki so na dopustu. Kot da gre za direktno norčevanje iz njih. Poleg tega v samem predlogu pogrešajo inovativen pristop k reševanju razmer. Najbolj pa jih prizadene, ko opazijo, da so določeni sestavki prepisani iz zakonodaje, ki je veljala pred desetletji v precej drugačnih razmerah. Čas je, da tisti, ki ne znajo, odidejo in dajo prostor mlajšim, ki so sposobni. Tudi v zdravstvu je preveč nepoštenja, prikrivanja, zamegljevanja, sprenevedanja in zakrivanja dejanskega stanja. Odgovorni predobro vedo, da mnogi še danes ne plačujejo zavarovanja svojim delavcem; vedo, zakaj so nekatera zdravila pri nas precej dražja kot v sosednjih državah; vedo, zakaj so določeni predpisi tako zapleteni; vedo, zakaj ni preglednosti nad stroški nabave recimo tehničnih pripomočkov …
