Je človek sploh še kaj vreden?

Slovenija | 12.06.2013, 18:05 Marjana Debevec

Kako je človeško življenje vrednoteno v slovenski in evropski zakonodaji, smo se spraševali v današnji oddaji Pogovor o. Gostje so bili bioetik dr. Tadej Strehovec, direktorica zavoda Živim Katarina Nzobandora ter dolgoletna babica in voditeljica skupine za medgeneracijsko sodelovanje Jožica Kurent.

P. Strehovec je povedal, da nerojeno človeško življenje v Sloveniji pravno ni varovano. Po naši ustavi se človeško življenje začne šele z rojstvom. „Minuto pred rojstvom zarodek, nerojeni otrok ne uživa pravne zaščite“. V zadnjih letih pa je po njegovih beseda mogoče opaziti vendarle majhen premik. V kazenskem zakoniku prepoveduje raziskav na zarodkih, kjer bi zarodek izgubil življenje, z njimi je prepovedano trgovati in jih proizvajati v namene raziskav.

Po Evropi pa obstaja več različnih pravnih interpretacij.

Katarina Nzobandora je predstavila statistiko splavov po svetu in pri nas. Leta 2011 je bilo pri nas opravljenih 4263 splavov, leta 2008 4946 in leta 2005 5851.

Dodati je treba še število splavov v primeru patoloških nosečnosti. Gre za primere feticidov iz medicinskih razlogov.

Pri nas je splav dovoljen do desetega tedna, vendar pa je primeru okavr otroka možen tudi ve zelo pozni nosečnosti.

“Bila sem priča enemu splavu, ko sem bila ponoči dežurna. Žena je splavila otročka pri desetih tednih, ko je še dovoljeno. Migal je z rokicami in nogicami. Tako sem ga uspela krstiti. To je bilo strašno boleče”, je iz svojih izkušenj pripovedovala Jožica Kurent.

Gostje so tudi izrazili prepričanje, da si žal danes že kar fundamentalist in ekstremist, če zagovarjaš otrokovo osnovno pravico do življenja. Poudarili so tudi, da splav ne more biti pravica ženske. „Ženska lahko dela s svojim telesom, kar želi, a otrok ni del materinega telesa. Jaz nisem bila telo moje mame. Nisem bila ne njena roka, ne njena trepalnica, ne njena ledvica. Bila sem jaz, edinstvena, s svojo krvno skupino in svojim DNK že od spočetja. In imam pravico do življenja, nihče mi je ne sme vzeti! Zakaj si potem mi dovolimo vzeti to pravico drugi osebi, osebi, ki je najbolj ranljiva, ki se ne more braniti? Ko so snemali splav s pomočjo ultrazvoka so videli, kako se je otroku povečal srčni utrip, kar kaže na prisotnost strahu. Otrok je bežal in se umikal instrumentom ginekologa in odpiral usta kot da bi želel zakričati: na pomoč! A ker nima glasu tega ne zmore. Če sledimo logiki, da je otrok del telesa svoje matere, potem to logično pomeni tudi to, da npr. jaz izgubim status človeka, ko sedem v avto in tako postanem del avta, ali da sem del hiše, v kateri bivam. Vsi smo Božji otroci, edinstveni, ljubljeni, skrbno načrtovani od Stvarnika“, je povedala direktorica Zavoda Živim.

Zato splav tudi ni nikoli opravičljiv.

Spregovorili smo tudi o postabortivnem sindromu, ki na ženskah in tudi očetih splavljenih otrok pušča hude posledice. Žal se o tem v javnosti danes ne govori. Velikokrat se namreč v debati o splavu govori le o umrlem otroku, a pri splavu ni zmagovalca, so le žrtve. Žrtev je mama, oče, bratje, sestre, dedki, babice, medicinsko osebje. Omenimo le nekatere posledice, ki jih splav pusti na mamah.

- depresija

- obup

- živčnost

- samomorilnost

- zloraba alkohola, drog ali tablet

- škodovanje samemu sebi - rezanje

- kaznovanje samega sebe

- karierizem

- ločitve, hladen odnos do moža, fanta

- hladen odnos do ostalih otrok ali pretirano popuščanje

- fizične posledice: neplodnost, rak na dojkah, krvavenje, infekcije, poškodbe organov, sepsa, tudi smrt

Priscilla K. Coleman je septembra 2011 v britanskem psihiatričnem časopisu objavila izsledke raziskave, ki jo je opravljala v ZDA. To je bila največja raziskava iz tega področja do zdaj in je vključevala 877 181 žena, ki so bile podvržene raziskavi. Od tega jih je imelo 163 831 izkušnjo splava. Pokazalo se je, kaj pomeni splav:

· Pri 81% teh žena so se pojavile duševne motnje

· 34% je bilo povečanja anksioznosti

· 37% več žena je bilo podvrženo depresiji

· 110% večja je bila nevarnost za alkoholizem

· 220% večja je bila nevarnost za zasvojenost z mamili

· 155% večja je bila nevarnost za samomor.

In kako pomagati mamicam, ki trpijo zaradi splava?

Po prepričanju gostov je za tiste, ki so verne eden izmed pomembnih korakov spoved. Nekaterim pomaga, da se splava večkrat spovedo. „Če pa se mi srečamo z mamico, ki je naredila splav, pa je zelo pomembno, da je ne obsojamo, niti v srcu, saj se to čuti v besedah, gestah. Mi nismo v poziciji, da bi sodili. To moramo prepustiti Bogu. Ne vemo, kaj jo je gnalo, da je to storila in ne vemo, kakšne posledice nosi in bo nosila do konca življenja“, je povedala Katarina Nzobandora. Zato je pomembno, da takšne mamice poslušamo kot bi jo poslušala Marija in preden sem ji kaj odgovorimo prosimo Sv. Duha, naj govori On, naj bomo mi le kanal skozi katerega bo lahko On prišel do te ranjene duše. Tudi dekle ali ženska, ki je naredila splav, je MAMA. Otroka ima med angeli in ta otrok jo ima otrok rad in ji želi vse dobro. Predlagajte ji, da svojemu otroku da ime in naj se v trenutkih stiske obrača nanj, saj je le-ta vedno z njo.

Jožica Kurent, ki se pri svojem delu, za katerega je prejela naziv Prostovoljka leta, izpostavila besede papeža Frančiška, da je starost vir modrosti. Zavzela se je tudi za to, da bi v naši družbi bolj povezali vse generacije, ki bi se lahko tako bolj obogatile med seboj.