Papež Frančišek
Sad Ljubezni in Usmiljenja
Na današnjo 10. nedeljo v bogoslužnem letu je Cerkev bogatejša za dve novi blaženi. V Krakovu sta beatifikacijo dosegli dve poljski redovnici. Prva, Sofia Czeska Maciejowska je sredi 17. stoletja ustanovila redovno družbo Devic Marijinega darovanja; druga, sestra Margherita Lucia Szewczyk pa v 19. stoletju Hčere žalostne Matere Božje. O tem je danes opoldne spregovoril papež Frančišek po molitvi angelovega čaščenja in blagoslovu. Povabil je, naj se skupaj s Cerkvijo v Krakovu Bogu zahvaljujemo za ta dar.
Neverjetno velika množica ljudi je v današnjem sončnem in zelo toplem dopoldnevu do kraja napolnila Trg sv. Petra v Vatikanu. Sveti oče je vsem spregovoril z okna apostolske palače in spomnil, da je mesec junij po izročilu posvečen čaščenju Jezusovega Srca, ki je največji človeški izraz Božje ljubezni. Praznik Srca Jezusovega, ki smo ga obhajali v petek daje usmeritev vsemu mesecu, je dejal. Nato je navedel več evangeljskih odlomkov, ki govorijo o Jezusovem Srcu. Tako je npr. spomnil na Matejev zapis Jezusovega povabila: „Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek. Vzemite nase moj jarem in učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen“. Očividec dogajanja na Kalvariji, apostol Janez pa je v poročilu o Kristusovi smrti zapisal, da je vojak potem, ko je Jezus umrl, s sulico prebodel njegovo stran in sta iz rane pritekli kri in voda . Janez je v tem znamenju prepoznal izpolnitev prerokbe, ki govori, da bosta iz srca na križu darovanega Jagnjeta pritekli za vse človeštvo odpuščanje in življenje. Jezusovo usmiljenje je za človeka moč, ki daje življenje in ga obuja od mrtvih, je zatrdil papež Frančišek in ob tem spomnil na vdovo iz Naina, ki ji je umrl sin edinec. Jezusov pogled se je zaustavil na jokajoči materi, ki se mu je močno zasmilila . Sveti oče je dejal:
„To sočutje je Božja ljubezen do človeka, je njegovo usmiljenje. Gre za Božje zadržanje v stiku s človeško bedo, revščino, z našim trpljenjem in bridkostjo. Svetopisemski izraz „sočutje“ se povezuje z materinim notranjim čutenjem. Mati namreč čuti povsem sebi lasten odmev ob bolečini otroka. Tako nas Bog ljubi, pravi Sveto pismo.“
„In kaj je sad te ljubezni in usmiljenja?“ se je v nadaljevanju vprašal sveti oče in odgovoril, da je sad življenje! Vdovi je sina vrnil živega. Božje usmiljenje namreč vrača življenje in tega naj nikoli ne pozabimo. Z vsem žarom je papež Frančišek spodbudil, naj se ne bojimo približati se Jezusu in mu pokazati svoje notranje rane, svoje grehe, saj nam Bog vedno odpušča. On je čisto usmiljenje. „Pojdimo k Jezusu!“, je sveti oče povabil z vso toplino in prepričljivostjo.
