Stališča o mladem, malem in aktivnem kmetu se zbližujejo

| 14.05.2013, 08:26

V Bruslju se danes začenja drugi dan zasedanja ministrov EU za kmetijstvo in ribištvo, pod drobnogled pa bodo danes vzeli reformo skupne ribiške politike. Osrednja tema pogajanj bo vprašanje zavržkov ulova in postopanja z njim. Za slovenske ribiče pa bo posebej važen rezultat pogovora ministra Dejana Židana z Mario Damanaki, evropsko komisarsko za pomorstvo in ribištvo.

Tema pogovora bo slovenska situacija glede lova z mrežami kočami, s katerimi se po določilih Uredbe o ribolovu v Sredozemlju lahko lovi le tri navtične milje od obale. Do sedaj je bila ta vrsta ribolova dovoljena od 1,5 navtične milje od obale. Predmet pogovora z evropsko komisarsko za pomorstvo in ribištvo pa bo tudi drugo sporno določilo in sicer prepoved uporabe zapornih krožnih mrež plavaric, s katerimi naši ribiči lovijo sardele že več kot 100 let. Kot rešitev težave se omenja derogacija oziroma spregled teh določil za slovenske ribiče.

Mali, mladi in aktivni?

Po včerajšnjem prvem dnevu zasedanja ministrov EU za kmetijstvo in ribištvo pa je minister Dejan Židan poudaril, da pri opredelitvi pojmov o malem, mladem in aktivnem kmetu, ki so v pogajanjih o reformi skupne kmetijske politike v ospredju pozornosti prihaja do zbliževanj.

Slovenija po njegovih besedah vztraja, da mora biti definicija aktivnega kmeta vsebinska, torej morajo biti ukrepov kmetijske politike v osnovi deležni tisti, ki dejansko kmetujejo. Pri tem naša država podpira tudi idejo o t.i. negativnem seznamu organizacij, ki se ukvarjajo pretežno z nekmetijskimi dejavnostmi, na primer letališča, golf igrišča, lovišča, rekreacijski tereni in podobno, ki do teh ukrepov ne bodo upravičeni.

Pri definiciji mladega kmeta je za Slovenijo pomembno, da so pravila o pomoči mlademu kmetu enaka za vse članice. Kar pa se tiče definicije malega kmeta, pa je Židan izpostavil, da pomeni ta za Slovenijo veliko poenostavitev. Zaradi posestne strukture bo v tej skupini precej slovenskih kmetov in sicer, če bo zgornja meja postavljena na 1000 evrov pavšala letno za obdobje sedem let, jih bo nekaj čez 20 odstotkov, če pa se ta meja pomakne še navzgor, včeraj se je govorilo o kompromisni številki 1250 evrov, pa bo delež še večji.

Za Slovenijo je pri definiciji malega kmeta po Židanovih navedbah pomembna tudi spodnja meja, ker so slovenske kmetije male. "Za nas bi bilo prav, da se prične z 200 evri pavšala," je povedal minister. Med članicami še poteka razprava, ali imeti enotni pavšal za vse kmete ali jih izračunavati iz plačilnih pravic. Slovenija je po Židanovih besedah odprta, saj zna brez dodatnega administriranja izpeljati izračun pavšala na konkretno kmetijo.