Toča povzročila kmetom hudo škodo
Sobotno neurje s točo je največ škode povzročilo v Savinjski dolini. Strokovnjaki Kmetijske svetovalne službe pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Celje so danes obiskali najbolj prizadete kraje in ocenjevali škodo na vrtninah in poljščinah, na podlagi teh ocen, pa bodo kmetom svetovali nujne agrotehnične ukrepe.
Toča je v soboto klestila v pasovih. Irena Friškovec, specialistka za hmeljarstvo, pravi, da je največ škode povzročila v pasu od Vranskega do Braslovč, debela zrna toče pa so najbolj poškodovala vrtnine, krmne poljščine, ki so bile tik pred prvim odkosom, še posebej pa so poškodovana hmeljišča. "Odbiti so vsi vrhovi na poganjkih, tako da trenutno na vodila ni kaj napeljati. Kaj bo s pridelkom v tem trenutku še težko rečemo, počakati bo treba na druge poganjke, da bodo pognali, tam kjer so glavne poganjke že izbrali in napeljali, pa bo potrebno vzgojiti nove", še pravi Irena Friškovec.
Vse to pomeni zakasnitev v pridelavi, pomeni tudi precej dodatnega dela in tudi manjše pridelke. Čeprav se delež površin, ki jih kmetje zavarujejo iz leta v leto manjša, pa je še vedno velik delež hmeljišč zavarovan. Hmeljarji si kljub krizi v panogi preprosto ne morejo privoščiti, da pridelave ne bi zavarovali, zato vsako leto napraskajo še zadnja sredstva in kolikor zmorejo hmeljišča zavarujejo.
Ljudje tako zgodnje majske toče ne pomnijo, še posebej pa ne v takih razsežnostih, kot smo jim bili priča minulo soboto. Leta 2007 je sicer 9. maja velik del hmeljišč v Spodnji savinjski dolini tudi prizadela toča, in tudi takrat so hmeljarji morali na novo napeljevati glavne poganjke iz stranskih.
