Poslednja sodba - neizogiben mejnik zgodovine!
Cerkev po svetu | 24.04.2013, 15:10 Tone Gorjup
Na trgu Sv. Petra v Vatikanu se je danes zbralo več sto tisoč ljudi, da bi se srečali s svetim očetom in prisluhnili njegovi katehezi. Papež Frančišek jim je spregovoril o drugem Kristusovem prihodu oziroma o poslednji sodbi, ki čaka vsakega izmed nas. Kot je dejal, to ni razloga za strah, ampak za veselje in povedal, kako naj se na ta trenutek pripravljamo.
„Dragi bratje in sestre v veri izpovedujemo, da bo Jezus 'spet prišel v slavi, sodit žive in mrtve'. Človeška zgodovina se začne s stvarjenjem moža in žene po božji podobi in končuje s Kristusovo sodbo ob koncu časov. Pogosto pozabljamo na ta dva mejnika zgodovine, še zlasti vera v drugi Kristusov prihod in sodbo ob koncu časov je med kristjani pogosto nejasna in šibka. Jezus je v času javnega delovanja pogosto spomnil na svoj drugi prihod. Danes bi z vami rad razmišljal o treh evangeljskih odlomkih, ki nam pomagajo vstopiti v to skrivnost: na priliko o desetih devicah, o talentih in o sodbi ob koncu časov. Vsi trije so del Jezusovega učenja o koncu časov v Matejevem evangeliju.“
Te prilike nam pomagajo razmeti našo odgovornost pred Bogom in drug pred drugim, je v nadaljevanju kateheze dejal papež. Prilika o pametnih in nespametnih devicah nas želi spomniti, da moramo biti duhovno pripravljeni na srečanje z Gospodom, ko pride. Ta nam v svoji potrpežljivosti in usmiljenju daje čas, da bi prižgali svetilke vere, upanja in ljubezni ter odprli srce dobroti, lepoti in resnici. Prilika o talentih nas opozarja na odgovornost, da bi modro ravnali z s svojimi talenti in skrbeli za to, da prinašajo sadove. Na tem mestu bi rad prosil zlasti mlade, ki so zbrani tukaj, je dejal papež, naj talente, ki so jih prejeli od Boga, velikodušno uporabljajo v dobro drugih, Cerkve in vsega sveta. Prilika o sodbi ob koncu časov pa nas želi spomniti, da bomo sojeni po naši ljubezni do drugih, še zlasti tistih, ki so v stiski. S temi prilikami nas Gospod uči, da njegovega prihoda ni treba pričakovati s strahom ampak samozavestno. Pri tem moramo biti pozorni, da bomo prepoznali njegovo navzočnost v revnih in malih, delali dobro ter mu ostali zvesti v molitvi in ljubezni. Če bomo skrbeli za vse to, potem se nam ni treba bati njegovega prihoda, je še dejal papež.
