Škof Stanislav Lipovšek
Na Gomilskem so se spomnili smrti Izidorja Završnika
Slovenija | 11.03.2013, 17:50
Na Gomilskem je bila v nedeljo spominska slovesnost ob 70-letnici mučeniške smrti mladega duhovnika Izidorja Završnika, ki je dal življenje za svojega sojetnika v mariborskih zaporih leta 1943. Završnik je bil ob napadu Nemcev na Jugoslavijo skupaj z drugimi diakoni predčasno posvečen v duhovnika, je zapisal Jože Kužnik v Sporočilih slovenskih škofij.
Završnik je deloval v domačem Gomilskem in sosednjih župnijah, ki so bile brez dušnih pastirjev, ker so Nemci izgnali večino duhovnikov. Kot odličen risar je uporabil svoj talent, da je ponarejal dovolilnice za vstop v Ljubljansko pokrajino in tako pomagal ljudem, da so se umaknili s področja nemške zasedbe. 10. marca je izpolnil Jezusove besede, da »nihče nima večje ljubezni, kot je ta, da dá svoje življenje za bližnjega«. Ko so se tistega dne na dvorišču zapora pripravljali na streljanje 25 talcev, so zapornike postavili v vrsto in vsakega desetega določili za streljanje. Vrsta je prišla na mladega fanta, ki je stal poleg Izidorja. Izidor Završnik je z besedami: „Fant, ti si še mlad, imaš še vso bodočnost pred seboj,“ stopil na njegovo mesto in bil ustreljen s preostalimi 24 talci.
Na četrto postno nedeljo so se ga spomnili najprej s kulturni programom v župnijski cerkvi, ob 14.30 je bil križev pot in ob 15. uri slovesna sveta maša, ki jo je daroval celjski škof Stanislav Lipovšek. V nagovoru je poudaril, da so mnogi evropski narodi že prehodili pot sprave in duhovno prerasli temna obdobja svoje zgodovine. „Tudi pri nas se nekaj premika v tej smeri posebej tam, kjer so kraji trpljenja, nasilja in smrti postali kraji molitve in bratskega srečanja, in tudi sprave med sprtimi in razdvojenimi sorodniki, in tudi med ubijalci in žrtvami. Tudi današnje srečanje in naša skupna molitev in daritev naj pomaga, da bomo vsi, predstavniki Cerkve in države, složno in potrpežljivo iskali pota in načine, da se bomo približali osnovnim zahtevam kulture in civilizacije in vsem žrtvam omogočili, da imajo svoje ime in svoj grob. Pa ne samo to. Iz te zemlje, prepojene z mučeniško krvjo, iz tega v ljubezni darovanega življenja, trpljenja in smrti klije novo življenje, za posvečenje, srečo in blagor našega naroda in Cerkve v naši domovini. Svetniki, mučenci, še posebej duhovniki - mučenci imajo tu nenadomestljivo vlogo.“
Škof je še dejal: „Na pobudo bl. papeža Janeza Pavla II. je bila tudi v Sloveniji v okviru Slovenske škofovske konference ustanovljena komisija, ki je začela zbirati podatke o slovenskih mučencih in pričevalcih za vero. V tem prvem zagonu je bilo zbranih več kot 200 slovenskih pričevalcev in pričevalk za vero, med njimi tudi naša dva Gomiljčana Izidor Završnik in Janez Rančigaj. Imena so tu, kandidati so tu, zdaj pa je treba v življenju pokazati, da jih sprejemamo, da smo Bogu in njim hvaležni za to pričevanje, da se jim radi priporočamo in iskreno želimo, da bi se po njihovem zgledu in priprošnji tudi odlikovali in napredovali v svetosti, v ljubezni do Boga in do bližnjega. Moramo priznati, da smo Slovenci na tem področju nekoliko zavrti in boječi. Tujim svetnikom in zavetnikom se še nekoliko priporočamo, z domačimi pa imamo kar nekaj težav, počenši od sv. Eme, ki je bila deželna mati in je danes skupaj s sv. škofom Maksimilijanom sozavetnica naše škofije. Tudi bl. škof Slomšek je še preveč v ozadju in je glavni zavetnik naše škofije. Vprašajmo se, koliko je župnij, v katerih redno molijo za Slomškovo kanonizacijo. Koliko je župnij, kjer smo ustanovili Slomškovo bratovščino Apostolstvo Sv. Cirila in Metoda, ki je dediščina bl. škofa Slomška in nekaj edinstvenega v vesoljni Cerkvi, ustanova, ki moli za edinosti kristjanov, to se pravi apostolat, ki ga priporoča 2. vatikanski koncil in zadnja sinoda o novi evangelizaciji. V Celju je bila 13. junija 2010 beatifikacija 19-letnega pričevalca, ki so ga člani Tomšičeve brigade zverinsko mučili in umorili 1.1.1943 v Mirni na Dolenjskem. Mladi pričevalec želi vsem, posebej mladim, veliko povedati. Nič boljše se ne godi redovnicam - drinskim mučenkam, med katerimi sta bili dve Slovenki in so bile proglašene k blaženim 24. septembra 2011 v Sarajevu.“